Pasolini 100!

Od poezije k filmu

»Odkrivam Resničnost, ki nima nič skupnega z realizmom. Prav zato, ker je ta resničnost moja edina preokupacija, me film vedno bolj privlači: resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja in igralcev. Film je, hočeš-nočeš, življenje.«
Pier Paolo Pasolini

Pesnik, pisatelj, filmski režiser, marksist in predvsem intelektualec Pier Paolo Pasolini je generacije preteklosti, sedanjosti in prihodnosti zaznamoval s silovitim literarnim izrazom in s filmsko vizijo brez primere. Pasolini, rojen v Bologni leta 1922, je začel pisati že v mladosti. Prvo zbirko pesmi je izdal leta 1954, po objavi prvega romana Ragazzi di vita (1955) pa so ga obtožili obscenosti in zaradi podobnih obtožb je svoja dela moral še velikokrat zagovarjati pred sodiščem. Leta 1957 je sodeloval pri scenariju filma Cabirijine noči (Le notti di Cabiria) Federica Fellinija, štiri leta pozneje, 1961, pa je režiral svoj prvi film Berač, v katerem prikazuje neznosno bedo prebivalcev rimskih predmestij in njihovo brezupno agonijo v boju za človeka vrednejše življenje. V podobnem tematskem in idejnem okrilju sta ostala še filma Mama Rim (1962) in Skuta (1963), v Evangeliju po Mateju (1964) pa se je Pasolini osredotočil na lik Kristusa. Ptički in ptičice iz leta 1966 je nemara najbolj značilen Pasolinijev film; na videz pravljično nadrealističen se v svoji globini loteva zelo konkretne zgodovinske in osebne situacije – krize marksizma in odpora v petdesetih letih v Italiji. Mitskih tem se je lotil v filmih Kralj Ojdip (1967) in Medeja (1969), s Svinjakom (1969) pa je pripeljal svoj napad na buržoazijo do samega dna. Dekameron (1971), Canterburyjske zgodbe (1972) ter Cvet tisoč in ene noči (1974), ki sestavljajo tako imenovano Trilogijo življenja, je posnel po literarnih predlogah iz zakladnice evropske in arabske srednjeveške literature. Drugega novembra 1975 so Pasolinija našli umorjenega v čudnih okoliščinah, ki niso bile nikoli razjasnjene. Nekaj dni zatem je bil končan njegov zadnji film Salo ali 120 dni Sodome, s katerim je ustvaril enega najbolj kontroverznih in šokantnih del filmske zgodovine. Ob stoletnici rojstva se v Kinoteki Pasoliniju poklanjamo s filmsko retrospektivo, razstavo fotografij in slovenskim prevodom izbranih tekstov iz njegovega zbornika filmskih besedil Heretični empirizem.

Igor Prassel, urednik filmskega programa

Pri pripravi retrospektive in razstave Pasolini 100! so nam pomagali: Stefano Faggioli, direktor (Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji), Maria Coletti (CSC – Cineteca Nazionale), Aurora Palandrani in Milena Fiore (Archivio Audiovisivo del movimento operaio e democratico), Carmen Accaputo in Rosaria Gioia (Cineteca di Bologna), Riccardo Costantini (Cinemazero) ter Majda Širca. Za pomoč se jim iskreno zahvaljujemo!

Fotografije za retrospektivo Pasolini 100! so last fotografskega arhiva CSC / Archivio Fotografico della Cineteca Nazionale – Centro Sperimentale di Cinematografia. Za pomoč pri izboru fotografij se zahvaljujemo Antonelli Felicioni.