(Sko)mine

Rubrika (Sko)mine vas z (ne)izbranimi filmskimi presenečenji, ki jih v stilu carte blance izbirajo znani in manj znani ljubitelji filma, razveseljuje enkrat mesečno v poznih urah. Materializirala se je iz prav posebnih skomin: iz želje da bi, polni vznemirjenja, spet sedeli v prvi vrsti temne kinodvorane in gledali filme, tudi tiste iz zloglasne tako-slabi-da-so-že-dobri kategorije, za katere smo mislili, da jih nikoli (več) ne bomo ugledali na velikem platnu. Tiste filme, ki smo jih kot mulci med počitnicami gledali na sobotnih matinejah ali na zlizanih, tisočkrat presnetih videokasetah. Bolj ali manj dobro varovane filmske skrivnosti, ki smo si jih na spraskanih DVD-jih s prijatelji delili na polnočnih maratonih. Vse tiste filme skratka, za katere bi le redkim izbrancem priznali, da so nam všeč, filme zaradi katerih smo prebedeli neštete noči in ki so (p)ostali del našega osebnega kanona, hkrati pa tudi del tega, kar sestavlja naše kolektivno nezavedno. V Kinoteki nas zanima, kaj se zgodi, če to izkušnjo ponovimo oz. podoživimo.

To pa še ni vse. Filmski (sko)minolovec prihaja s prav posebnim twistom. Da bodo (sko)mine, pričakovanje in posledično presenečenje še večji, smo se odločili, da vam naslova predvajanega filma do trenutka, ko se v dvorani ugasnejo luči in filmski trak steče skozi projektor, ne razkrijemo. Predvajani filmi bodo torej vse do trenutka projekcije strogo varovana skrivnost, kar pa še ne pomeni, da za (sko)mine ne smete povedati svojim prijateljem. Slednje je celo nujno, kajti film bosta lahko za ceno ene vstopnice gledala kar dva.