Pojdite na vsebino

Od začetka marca do sredine maja letos je potekala 4. edicija Ekranovega filmsko-kritiškega krožka Do zadnje besede, na katerem se enkrat tedensko srečujejo mladi cinefili. Krožek je namenjen spoznavanju z raznolikimi vidiki filmske umetnosti, kritike in teorije, brušenju kritiškega pogleda, izmenjavanju mnenj ter spodbujanju ljubiteljev filma k vstopu v polje filmske kritike.

Na četrti izdaji krožka, ki je obsegal uvodno in zaključno srečanje, šest filmskih projekcij, štiri gostujoča predavanja in štiri praktična srečanja, smo se podrobneje posvetili filmski scenografiji, eksperimentalnemu filmu in ekološki grozljivki, pobližje pa smo spoznali tudi koncept kronotopa. Tematska predavanja so pospremile projekcije izbranih filmov, na praktičnih srečanjih pa smo brali različne tekste, debatirali o ogledanih filmih in zagatah praktičnih nalog ter pisali filmske kritike.

Na uvodnem srečanju v začetku marca smo si ogledali film Memento (2000, Christopher Nolan), žanrsko klasiko z začetka drugega tisočletja, ki s spretno zastavljeno pripovedno strukturo napeto prepleta vprašanja časa, spomina in identitete. Sredi marca je sledilo predavanje dr. Natalije Majsove, izredne profesorice in raziskovalke na Oddelku in katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede. V njenem predavanju smo povezave med časom, prostorom in liki spoznavali prek koncepta kronotopa, ki ga je vpeljal kulturni kritik in literarni teoretik Mihail Bahtin.

Konec marca nam je filmska kuratorka, kritičarka, urednica in prevajalka ter programska direktorica festivala žanrskega filma Kurja polt, Maša Peče, predstavila žanr ekološke grozljivke (eco-horror), ki velja za enega od najbolj dolgoživih, plodovitih in raznolikih podžanrov filmske grozljivke. Predavanje smo pospremili kar z dvema projekcijama, kultno Hellstromovo kroniko (The Hellstrom Chronicle, 1971, Walon Green in Ed Spiegel), ki si je z izjemno fotografijo žuželčjega sveta in nelagodno mešanico dejstev, daljnovidnosti in paranoje prislužila oskarja za najboljši dokumentarni film, ter s še bolj kultno horror komedijo Toksični maščevalec (The Toxic Avenger, 1984, Lloyd Kaufman in Michael Herz) iz studiev legendarne B-filmske produkcije Troma.

V april nas je s predavanjem o filmski scenografiji, predvsem o scenskih prostorih ženskih režiserk, uvedla Barbara Kapelj, diplomirana arhitektka, režiserka in scenografinja, ki deluje tako v gledališču kot na filmu. Ob njenem predavanju smo si ogledali film Jane Campion Angel za mojo mizo (An Angel at My Table, 1990), ki obravnava življenjsko zgodbo najbolj znane novozelandske pisateljice Janet Frame.

Tematska predavanja smo konec aprila zaključili s predavanjem režiserja, filmskega kuratorja in programskega direktorja Festivala kratkega filma v Ljubljani (FeKK), Matevža Jermana, ki nam je iz prve roke ponudil vpogled v mnoštvo avtorskih poetik domače eksperimentalne ustvarjalnosti v obdobju Socialistične republike Slovenije. Ob tem smo si ogledali še film Ali je bilo kaj avantgardnega? (2024, Matevž Jerman in Jurij Meden), ki odstira pogled na pomemben, a pozabljen del slovenske filmske dediščine.

Organizatorji in mentorji ter mentorice se za sodelovanje in angažma najlepše zahvaljujemo vsem predavateljem in predavateljicam ter aktivnim udeležencem in udeleženkam. Hvala za zanimanje in zaupanje, številne dobre debate in prijetno družbo.

Tri besedila, ki so nastala na letošnjem filmsko-kritiškem krožku Do zadnje besede, najdete tukaj. Lepo vabljeni k branju!

Preberi več