Bonjour Animateka!: Klasike iz arhiva CNC I

Dokumentarni zapis o dobi predkinematografskih izumov. Tavmatrop 1826 – Anortoskop (J. Plateau) 1829 – Fenakistiskop (J. Plateau) 1832 – Zoetrop (W. George Horner) 1834 – Praksinoskop (Emile Reynaud) 1877 – Praksinoskop-teater (Emile Reynaud) 1879 – Kinora 1891.

Leta 1876 je Émile Reynaud izumil praksinoskop, pri katerem reže postanejo zrcala; optični teater, filmski trak iz želatine za ročno predvajanje. Okence med sličicami nakazuje perforacije. Do leta 1900 ga predstavlja v muzeju Grévin.

Pantomima: pripetljaji možakarja, ki skozi luknjico v kabini skrivaj opazuje slačenje Parižanke. Zaradi tega si prisluži brco njenega moža in padec v morje. Preplašen zbeži, za njim pa se požene Parižankin pes.

Klovn s špičastim klobukom se pojavlja in izginja ter nenehno preobraža; na tej poti sreča žensko s perjanico na klobuku, moža, konja in slona.

Na vožnji z vlakom potniki mirno prebirajo časopise, ko se ti nenadoma razcefrajo in preoblikujejo v papirnate možiclje. Zmedeni potniki si kljub temu pripravijo malico, a živila pojedo sama sebe. Nato pobesni še vlak: na mostu zgrmi v vodo, potnike premetava na vse strani. Vlak nato po zraku nadaljuje vrtoglavo vožnjo. Nazadnje prispe na železniško postajo, prestrašeni potniki pa pobegnejo.

Glasbeni učitelj mlade ženske poučuje solfeggio. Njihovi vratovi se podaljšajo, da dobijo položaj glave, ki omogoča pravilno petje, liki iz papirja oživijo in zaplešejo.

Zakulisje kinematografske industrije, izdelava kamer (Debrie), snemanje v studiu, režiranje in prikaz tehnik animacije: risbe, papir, lutke. Pierre Chenal v ateljeju obišče Andréja Rigala, ki prostoročno riše. V Champignyju Alain Saint-Ogan in njegov animator ustvarjata Zig et Puce in snujeta prve korake pingvina Alfreda. V Fontenay-sous-Boisu Ladislas Starewitch predstavi glavne igralce svojega prihodnjega filma.

Čudaški učenjak potuje po svetu na krovu nenavadnih plovil v slogu Julesa Verna; z njimi premaguje različne ovire.

Namesto pohajkovanja po plaži se Bécassotte na pobudo svoje gospodarice, gospe Painrassy, odloči smukniti v kopalno obleko in pomočiti prste v morje. Toda ne ve, kaj vse preži nanjo. Nesramni plavalci ter velike in nevarne ribe. A Bécassotte, ki ne zna niti plavati, najhuje še čaka.

Mož stopi na ulico, ko mimo njega švigne avto. Opsuje voznika, ki se razjezi ter mu z avtom sledi do njegovega stanovanja in strehe na hiši. Nesrečnega pešca začne preganjati še več avtomobilov; reši se tako, da spleza na svetilko, trk avta vanjo pa ga od tam odbije. Spet je sam in pomirjen.

Mesto obkrožajo tovarne in električne napeljave. Med njimi se sprehajata ženski, ki začneta plesati. V valovitih oblekah izvajata drzne akrobatske figure. Eni se sname čeveljc, ki poleti proti vratom, za katerimi se pojavi postaven varnostnik. Ta čeveljc pograbi in pohiti k bosonogi Pepelki. Prestrašeni mladenki stečeta v bližnji gozd z bujnim rastlinjem. A vztrajni mladenič jima sledi na kolesu.

V Cocot’Palace nocoj ob 21. uri pri petelinih z amaterskimi pevci. Številni petelini, kokoši in piščanci drug za drugim nastopajo brez pravega talenta. Zapuščajo oder, vse do zadnjega pevca, ki hvali ogrevanje s plinom in si prisluži ovacije občinstva.

Japonska, ki jo predstavlja vojak, se približa Kitajcu. Odreže mu kos tunike, ki simbolizira Mandžurijo. Kitajec se pritoži Društvu narodov. A to je le kartonast dekor, na katerega Japonec z mitraljezom vpiše besedo “pax”. Kralj Mandžurije prestreže vlak iz ZSSR. Sovjet preklinja pred Japoncem in ne naredi nič drugega. Striček Sam kot simbol ZDA nad Kipom svobode opazuje prizor.

Mestni zidovi opozarjajo: na delu je tat strelovodov. Strehe stražijo psi. Žandarmerija primer preda policistoma dvojčkoma. Tat pograbi strelovod, ki ga je stražil prijazen pes. Popadljivo dogo zamoti z umetno kostjo. Po strehah med dimniki se giblje z akrobatsko spretnostjo in se uspešno izmika policistoma. Tatu na koncu ustavi nevihta.