Razgledi I: Izbor programske ekipe

Poetični esej, skrbno sestavljen iz odlomkov starih iranskih domačih filmov, posnetih na 8-mm filmski trak. Medtem ko gledamo rojstne dneve in svatbe ter ljudi, ki plešejo, se smejejo, plavajo ali pa se le sproščajo, pripovedovalec s kontemplativnim, včasih težkim glasom našteva niz suhoparnih dejstev. Toda ali je sploh pomembno, koliko poljubov si dobil, kolikokrat si se resnično smejal ali ob kateri uri si šel spat oziroma si vstal? Lahko s seštevanjem takih številk pridemo do vsote življenja?

To naštevanje številk se izmenjuje s kratkimi izpovednimi frazami, ki pričarajo skriti svet – »ker sem smešen, ljudje mislijo, da sem srečen« in »rad se imam manj, kot so me imeli radi«. Film Delne vsote sta navdihnila istoimenska kratka zgodba Gregoryja Burnhama in roman Édouarda Levéja Autoportrait.

Evolucija in izumrtje z vidika skal in različnih prihodnjih drugih. Geobiosfera je predstavljena kot kraj evolucijskih možnosti, kjer ljudje izginejo, življenje pa obstane.

Človeštvo je staro, skale pa so brezčasne. Film Zadnje stvari, v katerem se osupljive podobe prepletajo z evokativnim besedilom in intervjuji, opazuje zgodovino vseh nas in planeta Zemlje skozi najbistvenejše dele – evolucijo in izumrtje, in to z vidika skal. Neizmernost naše eksistence je težko doumeti in obsedeni smo s svojo preteklostjo, pri čemer iščemo razloge. Veliko potovanje, ki bi ga morali opraviti na velikem platnu. V slogu, značilnem za vso njeno dolgo kariero, Deborah Stratman vešče kombinira čisto znanost s spekulativno fikcijo, ne da bi podala odgovore na vprašanje o smislu življenja, pač pa da bi nudila zvoke, podobe in ideje za razmislek. Tako prek mikroskopske kot krajinske fotografije vidimo bujne teksture skal in snovi ter naš odtis na njih. Besedila še poglobijo potovanje, njihovi avtorji pa segajo od piscev znanstvene fantastike do strokovnjakov toka zavesti. Stratman v tej eterični pustolovščini zabriše meje med poezijo, pripovedjo in dejstvi. Kot izjavi eden od intervjuvancev: »Skale imajo zgodovino, a se je ne spomnijo.«