Izmerjeni človek

Alexander Hoffmann je odločen slediti stopinjam svojega očeta, pionirja na področju etnologije. Na univerzi se znajde v vrtincu evolucionistične rasne teorije s konca devetnajstega stoletja. Hoffmannu se upira merjenje lobanj, ki nima drugega namena, kot da psevdoznanstveno dokazuje superiornost bele rase, vendar ne protestira. Hoče namreč najti protidokaze in si prizadeva navezati stik s Kezio Kambazemi, tolmačko za delegacijo ljudstev Nama in Herero v Berlinu, ki se je bila prisiljena udeležiti »razstave ljudstev«. Kmalu po odhodu delegacije se začne vstaja proti nemški kolonialni oblasti v takratni Nemški jugozahodni Afriki. Kot etnolog Hoffmann postane član ekspedicije in pod zaščito cesarske vojske potuje po vsej državi v iskanju lobanj – in Kezie.