Jan Kulka, filmski performans

Odlomki starega izobraževalnega filma za plesalce, ki tečejo skozi v živo upravljani eksperimentalni filmski projektor, služijo za poglobljeno raziskavo osnovnih principov filmskega medija in same percepcije. Poleg osnovnega fokusa na fenomen iluzije gibanja, njegovo pojavljanje, moduliranje in propadanje, film igra tudi »kaj če« igro z »glasbenim« in ritmičnim potencialom hitrosti projekcije, ki je po navadi le navaden metronomski utrip. Kaj če prevzemajo različne ritmične strukture? Sinhronizirane poliritmične sekvence, kaotične ali linearne interferenčne frekvence?

Film je težko bolj elementaren od sekvence trenutkov svetlobe in teme v času, in vendar je utripajoča svetloba tako silovit fenomen z dobesedno nepredstavljivim transcendentalnim potencialom. Tako bogat in hkrati tako rekoč prazen. Preko medija kot sporočila stimulira čute in predrami um. Prefilm uporablja široko paleto novih možnosti – številna prekrivanja, motnje, sinhronizirane in natančno nadzirane odtenke utripajoče svetlobe posebnega projektorja, uperjene v dražljive točke percepcije. Intenziven sodoben analogni prispevek v tradicijo flicker filma, v živo.