Kdo se boji Kathy Acker?

Kathy Acker, nezaslišana punk ikona, ki so jo v Nemčiji prepovedali, New York Times pa jo je leta 2005 imenoval za eno izvirnih ameriških izobčenskih pisateljic, je živela brez omejitev. Ta prijateljica Williama Burroughsa in Patti Smith je bila fascinantno kompleksna: potetovirana, opolzka voznica harley-davidsona, ki je jemala opij in uživala v seksu tako z moškimi kot z ženskami, je bila tudi intelektualka: študirala je klasično filologijo na eni najboljših ameriških univerz. Njen znameniti roman Blood & Guts in High School, v katerem so bile prvič uporabljene inovativne tehnike vzorčenja, je bil razprodan v enem tednu. Izjavila je, da ji ni bil dan noben ženski jezik, svoje bogato newyorško poreklo pa je zavrnila, da bi se zavzemala za glasove z roba družbe: za klošarje iz Boweryja, kokainske prostitutke in črnce, pozabljene zaradi pohlepa in vrednot reaganomike. Acker je bila mama gibanja Riot Grrrl, mit pa je postala tako, da je živela kot ena svojih junakinj. Po navdihu francoskih razuzdanih pisateljev de Sada in Geneta je nastopala v seksualnih predstavah na Times Squaru, se preizkušala v sadomazohističnem seksu in si dala preluknjati sramne ustnice, ko je bila zadeta od kokaina. Kot naslednica Burroughsa je svet na novo napisala po svoji podobi, pri čemer je realnost in fikcijo, biografijo in sanjske podobe, hardkor seks in pronicljivo politično satiro zmešala v nenarativen kiberpunkovski slog. Na veliko je kradla iz klasične fikcije, da bi junake na novo napisala kot ženske, kar je bila transspolna, apropriacijska metoda, ki je požela tako hvalo kot kritike. Acker je družbeni ideal ženskosti postavila na preizkušnjo, ko si je drznila biti trda in ranljiva hkrati. Vendar je za svoj nekonformizem plačala visoko ceno, ko so ji leta 1997 odstranili obe dojki, kar je videla kot manifestacijo svojega življenjskega prizadevanja, da bi ji dovolili biti to, kar je. Acker je zapustila šestnajst romanov, ki jih ni mogoče prezreti, vendar se je prek grenkih izkušenj naučila, da kršenje pravil vedno drago plačaš. (A. Standen-Raz)