Leteča giljotina + Uprizarjanje smrti

Udo Kier umira skozi filmsko zgodovino. Kriči, pada, je razkosan, ustreljen, njegove sinje modre oči spet in spet stremijo v gledalca. V 54 letih igralske kariere je legendarni Udo Kier nastopil v več kot 170 celovečernih filmih, 120 epizodah tv-serij in 50 kratkometražcih. Več kot sedemdesetkrat je uprizarjal umiranje in smrt. V evropskem art filmu, hollywoodskih blockbusterjih, neodvisnem trashu, umetniških instalacijah, televizijskih filmih, reklamah, glasbenih videih in otroških oddajah.

»Nihče ne umira lepše kot Udo Kier. Soldatovo Uprizarjanje smrti skozi energično montažo Kierovih mnogoterih umiranj v neštetih vlogah postane drveči galop skozi pol stoletja filmske in televizijske zgodovine ter globok poklon neustrašnemu igralcu. /…/ Iz vseh teh mrtvih Udov je zrasla oda v obliki filmskega eseja in filma najdenih posnetkov. Nekakšna supermontaža, ki je prav tako nedoločljiva, neopredeljiva in naravno kul kot njen protagonist. Vrhunec in ključni moment vsega pa je prizor iz mojstrskega enournega filma Cigarette Burns Johna Carpenterja: Udo Kier stori konec in vpelje svoje črevo v filmski projektor. ‘Napravil sem svoj film,’ reče v kamero camera, kot bi ne vedel, da je to vedno počel, da je bilo vedno tako.«
– Markus Keuschnigg, sixpackfilm

Leto 1730. Ko uporniški Enoroki boksar (superzvezdnik in režiser filma Jimmy Wang Yu) ubije učenca zloglasnega plačanca zatiralske dinastije Čing, se slednji zaobljubi maščevanju. S smrtonosno letečo giljotino bo pokončal vsakega enorokega moža, ki mu pride pod roke – ker je slep in ne ve, koga pravzaprav išče. Ultrakultna Leteča giljotina z nepozabnim turnirjem kung fu mojstrov z najbolj čudaškimi veščinami in prismuknjenimi supermočmi upravičeno velja za najbolj odbito klasiko hongkonškega filma borilnih veščin. Gledali jo bomo na vintage filmski kopiji v angleški sinhronizaciji, ki je, verjeli ali ne, še bolj zabavna od originala.

»Le kateri ljubitelj wuxiafilmov bi lahko pozabil trenutek, ko je prvič videl rdečo čepico, ki pristane na glavi nič hudega sluteče žrtve, spusti mrežo, zasadi svoja ostra rezila v njen vrat in ji glavo odtrga, kot bi šlo za Kenovo lutko? Prav noben. In tako se je rodilo eno najbolj norih in nepozabnih orožij na filmu. V enaki meri prismuknjena in veličastna Leteča giljotina, ki jo je leta 1976 režiral Jimmy Wang Yu, je resda pozen prispevek k zlatim letom hongkonškega borilnega filma, a njegov vpliv je bil izjemen. Za wuxia fane je Leteča giljotina tako rekoč neprekosljiva. Film je ob premieri doživel izjemen uspeh in predstavlja neke vrste kulturni mejnik, saj je prišel v kino v času zgodovinske otoplitve odnosov med Kitajsko in ZDA, medtem ko se je Hongkong soočal z družbenimi nemiri in razmahom policijske korupcije. Nezaupanje v oblastne strukture je bilo norma, zato lik Funga kot plačanca dinastije Čing na lovu za uporniki bržkone ni bil naključje.«
– Elizabeth Kerr, The Hollywood Reporter