Luknja

V celici pariškega zapora pet iznajdljivih in žilavih jetnikov koplje luknjo do prostosti. Renoirjev varovanec Jacques Becker je želel, in uspel, v svojem poslednjem filmu do potankosti zvesto rekonstruirati resnični pobeg iz zapora La Santé, ki ga je leta 1947 izpeljal »kralj pobegov« Roland Barbat – tako zvesto, da Barbat pod psevdonimom Jean Keraudy v filmu odigra samega sebe. Režiserjev globoko humanistični in neizprosno fizični tour de force je tako mojstrsko posnet in virtuozno tempiran triler o pobegu iz zapora, da boste od prve do zadnje minute zadrževali dih, ne da bi se tega zavedali.

»Pri 52 letih sta ga mojstrstvo in zrelost privedla do tega, da se je lotil neizmernega filma, ki spregovori o vseh bistvenih plateh človeške eksistence: dostojanstvu, pogumu, tovarištvu, inteligenci, plemenitosti, spoštovanju in sramoti. Takšno zgodbo omogočata samo dve okoliščini: vojna in zapor. /…/ Koliko strani bi potrebovali, da bi lahko našteli vsa čuda te mojstrovine, tega filma, ki ga imam – in svoje besede izbiram previdno – za največji francoski film vseh časov?«
– Jean-Pierre Melville, Cahiers du cinéma

»Od te točke dalje ne moremo več govoriti o nadobudnem talentu, temveč o geniju, o triumfu nečesa edinstvenega in v polnosti realiziranega, česar drugi filmarji še niso dosegli: totalne preprostosti, združene z natančno uglašenim tonom, ki ne zgreši ene same note.«
– François Truffaut