Pojdite na vsebino

Spomladi 1812 se v salonu barona Žige Zoisa znajdeta kratkohlačna prijatelja Prešernov France in Pacnjek: učenec France se pred zbrano gospodo odlikuje z recitacijo Vodnikove pesmi Ilirija oživljena, potepuškemu obstrancu Pacnjeku pa se vrata v visoko družbo za vselej zapro. Senca njegove izobčenske usode bo za vselej spremljala tudi Francetovo pot.