Soli in prstí. Program Panameriškega filma I: Živi hlapi

Film raziskuje alegorijo mehiške revolucije prek najbolj ikonične rastline v mehiškem kulturnem imaginariju – agave. Za razliko od Eisensteina in drugih avtorjev, ki so se ukvarjali s to temo, se je Gámez odločil, da se ne bo postavil na nobeno stran v boju, in čeprav prek vizualnega eksperimentiranja spravi svoje agave v boj, gre za bitko narave.

Film, posnet v Andih v tradicionalnih deželah ljudstev Atacameño, Aymara in Calchaquí-Diaguita v severnem Čilu in severozahodni Argentini, poteka znotraj geološkega univerzuma predniških slanih ravnic, vulkanskih puščav in barvnih jezer. Z zlitjem zemlje in neba, dneva in noči, bitja srca in gore ter minerala in mavričnega oblaka Visoka planota razkriva vibrirajočo pokrajino, kjer svetlo modro sonce vedno grozi, da bo zakrilo krvavo rdečo luno.

Ljudje, Živali, Zemlja, Veter in Voda se vsi stekajo z enako energijo filmskega ognja, ki jih preči in povezuje. Con cierto animal, ki ga sestavljajo izobraževalne podobe iz filmov, posnetih na 16-mm filmski trak, ki so se nekoč uporabljali za našo vzgojo, pričara poetični trk podob človeškega in živalskega.

Rimski kipi Visečega vrta Valonga skrivajo zgodovine krvi in smrti. Vrt, sedem metrov nad tlemi, z dolgimi stopnišči, ki mejijo na sosesko Morro da Conceição, od koder stražijo zavoje Zaliva Guanabara, ki ga mesto vztrajno zaseda. Spomenik za mesto sužnjev. Film prinaša spomin na tržnice s sužnji, ki so bile tam pred izgradnjo Vrta, pred zasutjem pristanišča v Valongu. Rimske kipe pokrijemo s slamo Omulúja, ki je izvirno afriški bog, da bi postavili pod vprašaj simbolne narative številnih zatiranj, ki nas konstituirajo, ter dnevno nasilje čaščenja oddaljenih in vsiljenih simbolov.

Vaja v naključnem materialističnem filmu, koluti, ki jih naseljujejo strukture, kjer se nekaj časovnosti sesede ob razvijanju filma in skeniranju, pri čemer se vsadijo v skupen spomin, na koncu pa tkejo mutirano delo svetlobe in plinov. Spekulativna fikcija, rastlinska naracija, sanje semen.

Piramida je bila nekoč gora.

Vrelci in Apneje med Svetovi, da bi se zoperstavili pandemiji in jo ponovno bivali. Moč maternice sveta. Ob soočenju s tisoči teles, ki ne morejo dihati in jih usmrtí covid-19, naj bi to delo razmislilo o sili apneje kot načinu dostopa do prvobitnih življenjskih stanj. Če je bil covid-19 posledica antropičnih dejanj, se to delo predlaga kot gesta upora s sklicevanjem na povezavo med kozmosom in izvori življenja.