Retrospektiva Vladislav Knežević

Izstrelitev vohunskega balona iz italijanske vasi, ki leži nasproti južnega dela istrskega polotoka, je za letalskega častnika Giuseppeja Rosignolija pomenila začetek najbolj nenavadne avanture. Odločitev za izvidniško misijo nad močno utrjeno avstro-ogrsko vojaško cono Pulj je bila sprejeta nekaj mesecev pred vstopom Kraljevine Italije v prvo svetovno vojno leta 1915.

Če je novi svet kdaj obstajal, je še vedno skrita pot za obzorjem. Analogna ura odbije zadnje sekunde pred svetovno krizo, plemenita patina prekriva drobce za arheologe spomina. Tiho olajšanje med dvema vojnama; čas samozavestnih teles, melanholičnega prostega časa, skrivnih delitev sveta. Piše se leto 1929. Mir pred ogromno eksplozijo.

V geometriji statičnega posnetka elementi arhitekture in prostora postanejo predmet vizualnega eksperimenta. Video je sestavljen iz treh delov: aktivacija (odpiranje avditorija) – kodiranje (osrednji del) – deaktivacija (zapiranje avditorija). Ključni pojmi iz besedila Maxa Benseja Estetika in programiranje (1968) so kodirani v ničle in enke s pomočjo animacijskega postopka dviganja in spuščanja sedežev. Ta skrivnostna izpoved stroja predvideva navidezno resničnost, v kateri je vsa komunikacija posredovana z zaporedji bitov. Avditorij, sestavljen iz osmih vrst s 16 stoli, prikazuje polje artikulacije digitalne kode. Arhitektura dvorane predstavlja institucionalno okolico, fizični prostor in prostor vzpostavljanja odnosa z dojemanjem prostora, časa in filma.

V vzporednem procesu sta prostor in čas definirana skozi gibanje telesa, telo pa se neizogibno preoblikuje z gibanjem v času in prostoru. Pospešeno s postopkom ponavljanja se dimenzije začnejo združevati in telo pade na svoj astronomski obstoj. Nič je tam, kjer čas, prostor in telo postanejo eno. (Ivor Glavaš)