Pojdite na vsebino

Poetična refleksija o minljivosti ter neizogibnosti in nepreklicnosti smrti je prikazana skozi zgodbo človeka, ki se med obiskom sanatorija, v katerem je bival njegov pokojni oče, preseli v skrivnostni, nadrealistični »svet (metaforične) domišljije«. Jožef pride v sanatorij doktorja Gotarda, kjer prebiva njegov oče, ki je sicer umrl pred leti, vendar se je tu preselil v drugo dimenzijo časa in spet živi. Jožef začenja znova preživljati, kar je že preživel. Rodno hišo, malo židovsko mestece, očeta, s katerim ni mogel najti stika, otroške sanjarije, prečuden vrt Bianke, nenavadne princese, ki je zavrnila njegovo ljubezen in odšla z njegovim prijateljem Rudolfom. Ko se še enkrat vrne v mestece svojega otroštva, najde razpadajoč, uničen svet. Trg so prekrili nagrobniki. Jožef si prizadeva, da bi se ta svet in to življenje vrnila, a to ni več mogoče. Restavrirana različica filmske klasike, ki je na festivalu v Cannesu leta 1973 prejela nagrado žirije.