V žrelu življenja

Film vzporedno pripoveduje zgodbi dveh žensk. Prva je Štefica Cvek, povprečno in osamljeno dekle, v dolgočasen vsakdan zazibana strojepiska, ki sanjari o princu na belem konju in verjame, da se bodo vse njene težave razrešile, ko najde pravega moškega. Ker je v ljubezni precej neizkušena, posluša nasvete prijateljice Marijane in tete, s katero živi. Druga ženska je režiserka Dunja, ki snema igrani film o povsem vsakdanjem dekletu, uslužbenki po imenu Štefica Cvek. Ženski prihajata iz različnih svetov, a izkaže se, da so si njune težave presenetljivo podobne. Po priljubljenem romanu Štefica Cvek v krempljih življenja Dubravke Ugrešić posneta metakomedija je bridka in duhovita družbena satira, ki se ne ozira na tabuje, kot so Goli otok, medetnična trenja ter norčevanje iz stereotipov o Srbih in Hrvatih

Dubravka Ugrešić na filmu
»Kakšna je razlika med romanom Štefica Cvek v krempljih življenja in filmom V žrelu življenja? Rajko Grlić je dodal še en ženski lik in iz grenkega sarkazma naredil burlesko: mislim na etnoseksualne vizije jugoslovanskih moških, ki jih je Grlić za vedno popravil s pomočjo nepozabnih spodnjic z živalskim vzorcem na telesu Bate Živojinovića. Walter (ki brani Sarajevo) je ridikuliziran, Jugoslovan je rešen, proza Dubravke Ugrešić je elegantno cenzurirana. Osemdeseta leta so s tem filmom kljub smrtonosni viziji Dubravke Ugrešić dobila svojo enciklopedično karto: nova svoboda, odpiranje nevarnih političnih tem, kritičnost, ležernost, svobodnjaštvo … A ne čisto! Tovarišice so bile sprejete, če so dokazale, da so svobodne, ne pa feministke. Duh revije Start, polemike med Igorjem Mandićem in Slavenko Drakulić ter feminističnega kongresa v Dubrovniku lebdijo nad filmom in se neizogibno vračajo k tekstu. In v besedilu je sam sistem razjeden.« – Svetlana Slapšak