Svež jesenski veter je na krilih odmeva francoskega novega vala in vedno bolj pestre domače kino kulture natanko 60. let nazaj – oktobra 1962 – v trafike prinesel prvo številko revije za film in televizijo Ekran. Temu jubileju se letos poklanjamo z izidom posebne edicije revije – Ekran 60!
»Revija Ekran je od svoje prve številke pred natančno šestdesetimi leti doživela dve urednici, deset urednikov, tri valute, dve državi, sedem formatov in vsaj 16 oblikovalskih prenov« v prispevku »Kader, sekvenca, revija« piše Ajda Schmidt, oblikovalka trenutne podobe Ekrana. Revija je v svojem življenju premišljevala, vrednotila, negovala in soustvarila kar nekaj zarez v zgodovini filma: od avtorskih izrazov in novih valov do digitalizacije in internetne distribucije vsebin, od uvoza francoske teorije v osemdesetih do današnjih intermedijskih in videoesejističnih praks.
Naboj revije, o čemer – upamo – priča tudi tokratna, jubilejna izdaja Ekrana, v vseh teh desetletjih ni zamrl. To vsakič sproti potrjujejo nove generacije sodelavk in sodelavcev, ki Ekran vztrajno polnijo s svežimi premisleki, vsebinami, formami in formati. »Vsakič, ko odprem omaro, v kateri so shranjeni vsi letniki Ekrana, od 1962 naprej, v njem najdem dragoceno branje,« je na začetku novega milenija ugotavljala prva urednica Nika Bohinc.
Ekran 60! prinaša presek in dialog zgodovine in sedanjosti, različnih generacij, pogledov, formatov in žanrov. »Pobrskali smo po preteklosti, da bi jo osvetlili skozi nove leče in poiskali preveze s sedanjostjo, nagovore za prihodnost« v pogovoru z dolgoletno Ekranovko Majdo Širca ugotavlja Anja Banko. »Tudi najbolj vsakdanja paberkovanja se v prihodnosti izkazujejo za pomembno gradivo, arhivski material, ki tako bodoči kot sodobni generaciji nastavlja ogledalo, jo umešča v kontekst časa, prostora in diskurza, soustvarja in pogojuje njeno identiteto« zapiše.
Osrednje mesto v reviji tokrat posvečamo zelo aktualni temi – javni radioteleviziji. »Brez okolišenja je treba zapisati, da brez RTV Slovenija tudi revije Ekran s tako dolgo in spoštovanja vredno tradicijo v takšni obliki gotovo ne bi bilo, saj sta od vseh začetkov prepleteni – po človeški in idejni plati« v uvodniku v temo zapiše njen urednik Žiga Brdnik. »Ob veselih dogodkih, ki spremljajo okroglo obletnico, zato ne smemo pozabiti, da so z brezsramno politično uzurpacijo javnega medija vedno bolj načeti temelji, na katerih slonita tradicija filmske (in družbene) kritike ter s tem tudi Ekrana«.
Kontrapunkt angažirani, politični in aktualni temi javne radiotelevizije predstavlja nova rubrika Ekranova spovednica, v kateri je so-urednica jubilejne številke, Ivana Novak, kritike in kritičarke prosila, naj napišejo krajši sestavek o svojih filmskih grehih. Ekran 60! prinaša tudi nekaj stalnih rubrik, od Časovnega stroja, prek kritik, recenzij televizijskih serij in festivalskih poročil. Za konec pa smo kolege doma in po svetu prosili še, da odgovorijo na nekaj vprašanj, s katerimi želimo osvetliti vlogo in položaj filmske kritike ter periodike v današnjem času.
»Najboljši način za pisanje (in branje) o filmih so tiskane filmske revije, saj jih s skrbnostjo in ljubeznijo napišejo kolegi, ki jim je všeč, kar počnejo« je na eno od vprašanj odgovoril Klaus Eder, filmski kritik, kurator in predsednik Mednarodnega združenja filmskih kritikov in kritičark Fipresci.
Mi se strinjamo in vas lepo vabimo k branju jubilejnega Ekrana 60!
