Kinotečni abonmaji so na sporedu enkrat mesečno in vključujejo osem filmskih predstav ter vstop na aktualno kinotečno razstavo ali razstavo v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači. Nudimo tri različne programe, ki so tematsko obarvani in osredotočeni na različne filmske žanre iz celotne filmske zgodovine. Pred vsako projekcijo bodo sodelavci Kinoteke pripravili kratek uvod.
Družinski abonma z naslovom Filmska potepanja se bo posvetil komediji, zabavi in romanci, ki pritiče počitniškim in potovalnim avanturam. Že tradicionalno popotovanje skozi filmsko zgodovino in kulturo bomo tokrat spremljali skozi oči otroških junakinj in junakov, ki lepoto (in tudi grenkobo) življenja spoznavajo skozi igrive dogodivščine, odmaknjeni od vsakdana in obdani s čudesi še neraziskanega sveta. Abonma je primeren za starejše od 8 let, namenjen pa je vsem družinskim članom – mladim, starim ter vsem vmes. Otvorila ga bo slovenska filmska klasika Poletje v školjki, kasneje pa si boste lahko ogledali tudi filme, kot so Zeleno kolo, Papirnati mesec in Gospodar muh. Projekcije bodo na sporedu ob nedeljah ob 17. uri.
Dobro poznan in velikokrat slišan slovenski pregovor »Na mladih svet stoji« naj bi mlade nagovarjal k optimizmu in skrbi za boljšo, lepšo prihodnost. Vendar pa je danes na takšne slogane težko gledati brez ciničnega priokusa. Svet se namreč iz mnogih gledišč zdi zlomljen in uničen, mladi pa so v takšno stanje vrženi brez pravih možnosti in orodij za konkretne spremembe. V letošnjem Dijaškem abonmaju si bomo skozi različne filmske zgodbe ogledali, kako je dejansko videti, ko teža sveta stoji na mladih, ki jih dušijo osebne in družbene stiske, ter kako se lahko temu uprejo. Abonma bomo otvorili z iranskim filmom Ofsajd, prav tako pa bo program sestavljen iz starejših in novejših klasik, kot so Lasje, Akvarij in 400 udarcev. Projekcije bodo na sporedu ob torkih ob 17. uri.
V letu 2026 Slovenska kinoteka praznuje 30 let obstoja, 10. novembra pa se bo v razstavnih prostorih Kinoteke odprla tudi nova razstava V objemu kina, posvečena zgodovini kina in kinokulture v Sloveniji. Tako je bilo skoraj na dlani, da tokratni program Študentskega abonmaja posvetimo zakulisju filma in filmske kulture ter pod drobnogled vzamemo mnoga čudesa sedme umetnosti. Filmski program se bo tako sukal okrog filmov o filmu iz različnih gledišč in perspektiv. Mojstrovine, kot so Ples v dežju, 8 ½, Veliki plan in Zbogom, Dragon Inn, nas bodo ponesle skozi odbiti in čudoviti svet filmske umetnosti. Projekcije bodo na sporedu ob torkih ob 20. uri.
Družinski abonma: Filmska potepanja

Tugo Štiglic, 1986, Slovenija (Jugoslavija)
13. 9. 2026
Mladinska komedija o poletnih dogodivščinah, v kateri dvanajstletni Tomaž (David Sluga) z mamo v Piranu preživlja zadnje dni poletja. V igrah ob morju in še posebno v sporih med tolpami iz Portoroža in Pirana pozablja na nesporazume med staršema, ki živita ločeno. Oče (Dare Valič) se je namreč zaradi ambicij v službi preselil v Ljubljano. Tako postane Tomažev najboljši prijatelj računalnik Vedi, tu pa je tudi vrstnica Milena (Kaja Štiglic), v katero se Tomaž zagleda.

11. 10. 2026
Komična drama v režiji Petra Bogdanovicha (ki se odkrito navdihuje pri Orsonu Wellesu) velja za enega velikih filmov sedemdesetih let in brezkompromisen, verodostojen prikaz črnega obdobja ameriške ekonomske zgodovine. Za film je bil Tatum O’Neal pri komaj desetih letih podeljen oskar za najboljšo žensko stransko vlogo. Film nas popelje v Združene države Amerike v času velike depresije. Po ruralnem Kansasu skupaj z deklico, ki je morda njegova hči, potuje lažni pridigar Moses. Nekonvencionalna dvojica iz naivnih lokalnih prebivalcev s spletkami in prevarami molze njihove težko prigarane dolarje.

Michaël Dudok de Wit, 2016, Francija, Japonska, Belgija
22. 11. 2026
Globoko poetičen in vizualni osupljiv animirani film, v katerem sta moči združila nizozemski režiser Michaël Dudok de Wit in slavni japonski studio Ghibli. Brezbesedna, minimalistična pripoved o brodolomcu, ki se znajde na samotnem tropskem otoku. Otok, ki ga naseljujejo raki, ptice in morske želve, ima sicer pitno vodo in sadno drevje, a za moškega predstavlja zapor in trpljenje. Ko večkrat poskuša zgraditi splav in pobegniti, mu nevidna sila vedno znova prekriža načrte. V obupu napade orjaško rdečo želvo, ki mu preprečuje odhod, a to odločitev obžaluje. Nato pa se njegovo življenje čez noč korenito spremeni. Želva se namreč spremeni v mlado žensko, s katero začneta skupno življenje, polno ljubezni in nežnosti.

20. 12. 2026
A Short Film About Kids / Kratki film o otrocih
Ibrahim Handal, Palestina, 2023
Štirje otroci iz begunskega taborišča v Betlehemu se odločijo prvič v življenju obiskati morje.
A Mort Le Bikini / Smrt bikiniju!
Justine Gauthier, Kanada, 2023
Desetletna Lili se upre, ko jo starši prisilijo, da obleče zgornji del bikinija, čeprav je vedno plavala zgoraj brez.
Our Kingdom / Najino kraljevstvo
Chris Ross, VB, 2026
Nekega dolgega poletnega popoldneva po šoli sosedje Becky in Jake drug drugemu ponudita zatočišče pred vsakdanjim življenjem doma – in obljubo.
Bljak! / Beurk !
Loic Espuche, Francija, 2024
Fuj! Poljubljanje na usta je odvratno. Toda na skrivaj si mali Léo res želi poskusiti …

17. 1. 2027
Priredba istoimenskega prvenca pisatelja Williama Goldinga je leta 1963 na canskem festivalu pretresla občinstvo. Režiser Peter Brook je tako rekoč zavrgel vsakršen scenarij in svoje mlade igralce spodbujal k improvizaciji. Z izjemno črno-belo fotografijo in naturalistično zvočno podobo film ostaja brezčasen prikaz, kako je surova divjost v človeku le za las oddaljena od tančice civilizacije. Po strmoglavljenju letala se na samotnem otoku znajde skupina angleških šolarjev. Odgovorni Ralph prevzame vodstvo in skuša ohraniti civilizirane vrednote, surovi lovec Jack pa s svojo karizmo in obljubo svobode brez pravil počasi razgrajuje vsakršen red. Njuni skupini se hitro razideta, napetost pa doseže vrhunec, ko se dečki zaradi strahu pred domnevno pošastjo na otoku sprevržejo v divjo hordo.

14. 2. 2027
Družinska komedija, ki jo je režiserka Nancy Meyers posnela po literarni predlogi Dvojčici iz leta 1949 pisatelja Ericha Kästnerja, nas vodi v poletni tabor, kjer se po naključju srečata dve enajstletnici, za kateri se zdi, da sta si enaki kot jajce jajcu: Hallie Parker (Lindsay Lohan), sproščeno dekle, ki živi z očetom na vinogradu v Kaloforniji, in Annie James (prav tako Lindsay Lohan), prava angleška dama iz Londona, ki jo vzgaja mama. Obe sta več kot presenečeni, ko ugotovita, da sta pravzaprav sestri dvojčici, ki so ju starši po ločitvi ločili. Takoj skujeta načrt, da bi se zamenjali. A njuna zamenjava se zaplete, ko ugotovita, da se namerava oče poročiti s premožno in zahrbtno mlado žensko Meredith. Dvojčici skujeta pretkan načrt, da bi poroko preprečili.

Petra Seliškar, 2025, Slovenija, Severna Makedonija, Francija
7. 3. 2027
Dokumentarni film Poletne počitnice je nastajal pet let, v katerih je režiserka preživljala poletja z družino mladih pastirjev v makedonskih gorah. Skozi leta je z njimi spletla poseben odnos, ki pa ni posegal v vsakdanjik in navade makedonskih gorskih otrok. Medtem ko gre večina otrok vsako leto na poletne počitnice, se Basri poleti odpravi v makedonske gore. Njegova družina se že več generacij ukvarja s pastirstvom. To poletje se skuša Basri priučiti dela od svojih bratov. Uživa v divjini in občutku svobode in se sooča z izzivi neusmiljene narave, daleč stran od sveta odraslih. Zanj je to sanjsko življenje, medtem ko se najstarejša brata spopadata z negotovostjo glede svoje prihodnosti.

11. 4. 2027
Film režiserke Haifee Al-Mansour, prve ženske režiserke v zgodovini savdske kinematografije, je obenem tudi prvi celovečerni film, v celoti posnet v Savdski arabiji. Zeleno kolo ganljivo in duhovito zajame portret mlade deklice, ki se iznajdljivo bori proti omejitvam svojega okolja, tako družinskega kot tudi družbenega. Desetletna Wadjda, živahna in uporniška deklica, si v strogo konservativni savdski družbi želi zeleno kolo, ki ga občuduje v izložbi trgovine. Mama zaradi visoke cene kolesa in družbenih pravil njeni želji ne ustreže. Wadjda se naposled odloči zbirati denar sama. Ko ji stroga ravnateljica to prepove, se prijavi na šolsko tekmovanje v recitiranju Korana, katerega glavna denarna nagrada bi zadostovala za nakup zelenega kolesa.
Dijaški abonma: Na mladih svet stoji

22. 9. 2026
Film, ki je bil posnet na dejanski nogometni tekmi leta 2005 med Iranom in Bahrajnom, je duhovita pripoved o uporu nad družbenimi pravili. Na polnem avtobusu iranskih nogometnih navijačev, ki se odpravljajo na kvalifikacijsko tekmo med Iranom in Bahrajnom, v kotu tiho sedi mlad fant. Vendar to ni fant, ampak dekle v navijaški preobleki in z v barvah iranske zastave pobarvanim obrazom. Pri vhodu stadiona jo aretirajo in v priporu skupaj z drugimi dekleti, preoblečenimi v navijače, spremlja tekmo za ograjo ob stadionu. Tam jih stražijo mladi vojaki, ki jih bodo po tekmi predali nravstveni policiji, ta pa bo dekleta kaznovala za neprimerno početje. Do takrat prestajajo mučne trenutke, saj tekme ne morejo gledati in le poslušajo krike navijačev in komentarje mladih vojakov, ki jim opisujejo dogajanje na igrišču, ki ga sploh ne razumejo.

13. 10. 2026
Miloš Forman je legendarno broadwaysko predstavo iz leta 1986 prenesel na filmsko platno. Film s skladbami kot so Aquarius in Let the Sun Shine In, ki so postale himne generacije, ostaja brezčasna kritika vojne politike in poklon iskanju svobode. New York na prelomu v sedemdeseta leta. Hipijevska subkultura je v polnem razmahu, ko nanjo naleti naivni Claude Bukowski, ki zapusti družinski ranč v Oklahomi in prispe v New York, kjer naj bi se pridružil vojakom na poti v Vietnam. V Centralnem parku se zbliža s skupino hipijev, ki jo vodi karizmatični Berger. Claude se jim pridruži na mestnih avanturah, kjer ga njegova nova družba sooči z nesmisli vojne, obenem pa se zaljubi v mlado upornico iz premožne družine, Sheilo.

3. 11. 2026
Film sovjetske režiserje Dinare Asanove, ki se v svoji filmografiji pogosto sooča s temami težavnega odraščanja in tegobami adolescence, je tankočutna in surova pripoved o vztrajnosti in zaupanju. Zgodba spremlja petnajstletnega tatiča in prestopnika Vove Kirejeva, ki je zgolj žrtev svojega krutega okolja. Vova je poslan v tabor za mlade prestopnike, kjer fante nadzoruje idealistični vodnik Pavel Antonov. Ta težavnim mladim fantom popušča, saj verjame v njihovo preobrazbo. Skupaj opravljajo družbenokoristna dela, kot je delo na polju, večere pa preživljajo na plesih, ki jih organizira tabor.

15. 12. 2026
Arnold leta 2009 prejela nagrado žirije v Cannesu, kljub temu da je bil njen prvenec le nekaj let prej prav tako nagrajen na istem festivalu. Brezkompromisna socialna drama nas popelje v odročno predmestje Essexa, v blokovska naselja, kjer se mladostniki borijo za vsakdanji obstoj in kjer nič ni podarjeno. Petnajstletna Mia v zanemarjenem stanovanju izživlja nebrzdano energijo s hiphop plesom. Živi z mlajšo sestro in materjo Joanne, ki ima težave z alkoholom. Njuno razmerje je polno kričanja, poniževanja in telesnih spopadov, vse do trenutka, ko mati domov pripelje novega fanta Connorja, ki z dekleti ravna drugače, kot so vajene.

12. 1. 2027
Odštekana najstniška komedija, ki je razbila okvire žanra in postala kultni mejnik svoje generacije. Film, ki se navidezno vrti okoli seksa, alkohola in izgubljanja nedolžnosti, je v resnici pretresljiv in iskren portret tesnobe pred odraščanjem in strahu pred razhodom najboljših prijateljev. V zadnjih dneh srednješolskega življenja se dve večni žrtvi družbene hierarhije, Seth (Jonah Hill) in Evan (Michael Cera), odpravita na nemogočo misijo: dobiti alkohol za zabavo, na kateri bi se končno lahko zbližala s svojima sanjskima sošolkama. Njuna naloga se zaplete, ko jima nerodni Fogell (Christopher Mintz-Plasse) priskrbi ponarejeno osebno izkaznico, na kateri piše le »McLovin«, 25-letni darovalec organov s Havajev. Med prvim poskusom nakupa pade naravnost v roke dveh policistov, Michaelsa in Slaterja (Seth Rogen in Bill Hader), ki sta še bolj nedorasla, kot je on sam.

Jože Pogačnik, 1967, Slovenija (Jugoslavija)
16. 2. 2027
»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem Peter Smrekar uide iz mladinskega vzgojnega doma v zanemarjeni graščini, da bi obiskal staro mamo, a ga policija pripelje nazaj, upravnik doma pa ga ukaže zapreti v temnico. Ko se čez nekaj dni vrne v skupinsko spalnico, ga hočejo nekateri gojenci pretepsti, saj so bili zaradi njegovega pobega kaznovani tudi oni. V bran ga vzame Danny, ki ga nagovarja, naj drugič raje pobegne z njim.

9. 3. 2027
Tragikomedija, posneta v stilu stop motion animacije, avstralskega avtorja Adama Elliota, ki velja za mojstra animacije z glino, je kronika o outsiderki, ki se v neredu vsakdanjosti nauči sprejeti samo sebe in najti pogum za nov začetek. Grace Pudel, zbiralka polžev ob grobu svoje ekscentrične prijateljice Pinky pripoveduje življenjsko zgodbo svojemu najljubšemu polžu Sylvii. Njena pot se začne s tragično izgubo matere med porodom in očeta, nekdanjega francoskega žonglerja, ki se po nesreči zateče k alkoholu. Po očetovi smrti Grace in njenega brata dvojčka Gilberta ločijo in pošljejo k rejniškima družinama na nasprotnih koncih Avstralije. Grace odide k pogosto odsotnemu paru nudistov, Gilberta pa pošljejo k verskim fanatikom na kmetijo, kjer pridelujejo jabolka.

13. 4. 2027
Eden najlepših filmov o odraščanju, za katerega je bil mojster francoskega novega vala François Truffaut leta 1959 nagrajen v Cannesu, kljub dejstvu, da so mu le leto dni prej prepovedali udeležbo zaradi njegovih kritičnih izjav o obrabljenosti festivala. Avtobiografska naracija prikaže težavno odraščanje dečka v svetu odraslih. Zgodba dvanajstletnega Antoina (Jean-Pierre Léaud) se začne, ko mu v šoli naložijo kazensko domačo nalogo, ki mu je ne uspe opraviti. Naslednjega dne si zato ne upa v šolo in skupaj z najboljšim prijateljem Renéjem odkrijeta radosti »špricanja«. Istega večera zasači svojo mater v objemu neznanca. Prizor ga tako iztiri, da pobegne od doma in se znajde na policijski postaji, nato pa še v centru za prestopnike.
Študentski abonma: Film od blizu

13. 10. 2026
Čudovito boleč poklon filmu in kinu, v katerem se preteklost, sedanjost in prihodnost prepletajo v nostalgičnem poklonu in poslednjem pozdravu nepreklicno odhajajoči epohi. Na zadnji večer pred zaprtjem obišče stari kino v Tajpeiju moški iz Japonske. Avditorij je skoraj prazen. Edina zaposlena sta operater in hroma blagajničarka. Že vrsto let delata skupaj, vendar se nikoli nista zbližala. Zadnji večer se dekle odloči obiskati projekcijsko kabino, vendar operaterja ni tam. Prepričana, da se morata še zadnjič srečati, ga začne iskati po kinu. V dvorani poteka projekcija klasike Kinga Huja – Dragon Gate Inn.

3. 11. 2026
Kultna grozljivka in psevdodokumentarec devetdesetih let, ki je zaslovel z odličnim inovativnim marketingom in populariziral žanr found footage. Zgodba nas postavi v leto 1994, ko se 21. oktobra trije študenti – Heather Donahue, Joshua Leonard in Michael Williams – odpravijo v okoliške gozdove ameriškega mesteca Burkittsville, da bi posneli dokumentarec o krajevni legendi, imenovani čarovnica iz Blaira. Po nekaj nočeh srhljivega kampiranja in skrivnostnih dogajanj v gozdu mladostniki za vedno izginejo. Leto kasneje so najdeni njihovi posnetki, ki pripovedujejo o grozljivem potovanju po Black Hills Forestu in še vedno nepojasnjenih paranormalnih dogodkih.

Gene Kelly, Stanley Donen, 1952, ZDA
15. 12. 2026
Eno najpriljubljenejših del klasičnega Hollywooda, muzikal, ki je postal pojem tega žanra in je z leti dobil legendarni status, nam duhovito predstavi Hollywood v obdobju, ko se je nemi film poslavljal, zvočni pa zmagoslavno uveljavljal. Pisalo se je leto 1927, ko je bil Hollywood še globoko v obdobju nemega filma, vendar prihoda zvoka ni bilo mogoče zaustaviti. Don Lockwood (Gene Kelly) in Lina Lamont (Debbie Reynolds) sta slaven in nadvse priljubljen ljubezenski par nemih romanc. Toda Don, ki je bil vedno z nogami na tleh, saj je moral za svoj uspeh trdo delati, se zaveda, da je prihod zvoka neizbežen. Zato se sam zavestno pripravlja na to spremembo, Lina pa medtem sanjari, kako bi njuna romanca lahko zaživela tudi v resničnosti.

12. 1. 2027
Satirična komedija Roberta Altmana, ki mu je po letih zatišja povrnila slavo, je eden izmed najbolj duhovito zbadljivih filmov o Hollywoodu. Film nas popelje v svet studijskih mogotcev, kjer umetnost služi le še kot sredstvo zaslužka. Griffin Mill je vpliven studijski producent, ki vsak dan prejme na desetine filmskih scenarijev in večino hladnokrvno zavrže. A njegov svet se zamaje, ko začne prejemati grozeče razglednice od neznanega scenarista, katerega idejo je nekoč zavrgel. Griffin, ki je vajen igrati po svojih pravilih, se odloči soočiti s svojim domnevnim nasprotnikom, toda njuno srečanje se razplete popolnoma nepričakovano.

16. 2. 2027
Nemi dokumentarni blitzkrieg sovjetskega filmskega mojstra Dzige Vertova po ulicah Kijeva, Odese, Harkova in Moskve s snemalnimi koti, dvojnimi, trojnimi, štirikratnimi … ekspozicijami in hitrostjo, ki močno presega celo montažno ekstazo današnje vizualne kulture. Z uporabo kompleksnih in inovativnih postopkov film niza prizore vsakdanjika in meri utrip mesta od jutra do večera. To je izpoved o življenju v Sovjetski zvezi v dvajsetih letih 20. stoletja, a tudi film o filmu samem, ter vznemirljivih izraznih in ustvarjalnih možnostih, ki jih kot novi umetniški medij ponuja.

9. 3. 2027
Wendersov zgodnji, nostalgični film ceste, ki postane metafora za minevanje časa in ljubezni do filma. Zgodba nas popelje v Zahodno Nemčijo leta 1976. Bruno (Rüdiger Vogler) potuje ob meji z Vzhodno Nemčijo v starem kombiju in popravlja filmske projektorje po propadajočih kinematografih. Nekega dne sreča Roberta (Hanns Zischler), moškega, ki je pravkar skušal narediti samomor. Bruno ga povabi na pot in tako se med njima, sprva nerodno in molče, nato pa vse bolj zaupljivo, razvije nenavadno prijateljstvo. Med njunim obiskovanjem kinodvoran, od katerih so mnoge že zaprte ali pa spremenjene v pornografske, se pojavijo kontemplacije o amerikanizaciji nemške družbe ter postopnem propadu filmske in kino kulture. Tih in počasen, vendar zgovoren spomenik filmski umetnosti.

13. 4. 2027
Igrano-dokumentarni film, posnet po resničnih dogodkih. Zgodba o ljubitelju filma Sabzianu, ki se pretvarja, da je filmski režiser Mohsen Makhmalbaf. Pod pretvezo, da išče lokacije za film, vstopi v življenje družine iz srednjega sloja. Močno sumničav oče začne raziskovati identiteto gosta, kar pripelje do razkrinkanja in aretacije. Na tej točki v zgodbo vstopita Kiarostami in njegova filmska ekipa. Abbas Kiarostami in Mohsen Makhmalbaf v istem filmu, eden za kamero, drugi pred njo. Le da se za slednjega izdaja moški, ki skuša v film spremeniti življenje samo, da bi tega lahko vsaj malo režiral po svoje, pa naj tisti, ki jih pri tem uporablja, to vedo ali ne. Da se zadeva zaplete legalno, je neizogibno, v svetu, kjer je identiteto mogoče ukrasti, ta ni drugega kot lastnina. »Največji dokumentarec o snemanju filmov,« je ocenil Werner Herzog, k čemur gre dodati, da ni razlikovanje med dokumentarcem in fikcijo v nobeni kinematografiji tako brezpredmetno kot ravno v iranski.

4. 5. 2027
Ena najbolj prepoznavnih filmskih mojstrovin, z značilnim Fellinijevim slogom, ki jo krasi glasba Nina Rote in je leta 1963 osvojila oskarja za najboljši tuji film, je tudi ena najbolj avtobiografskih in sanjavih pripovedi o filmskem ustvarjanju. Popelje nas v notranji svet režiserja Guida Anselmija (Marcello Mastroianni). Ta se na vrhuncu slave znajde v ustvarjalni krizi. Medtem ko producent, scenaristi, igralci in ekipa pritiskajo nanj, naj končno začne snemati svoj novi veliki film, Guido, ki predstavlja Fellinijevo alter ego, nima pojma, kaj bi posnel. Namesto da bi se soočil s pritiski, se umika v svoj bogat notranji svet, kjer se prepletajo sanje, fantazije o ženskah in spomini na odraščanje v katoliškem okolju.