Festival iz Clermont-Ferranda predstavlja: V očesu sonca

Metafizičen razmislek o svetlobi kot obliki spomina. Film prepleta arhivsko gradivo francoskih jedrskih poskusov v Sahari, viralne posnetke umetnega sonca in verze tuareškega pesnika Hawada. Kako se spomnimo tistih, ki so postali nevidni, ko je breznočni svet kapitalistična utopija neskončne rasti?

Najstnici Jess in Charlie posedata pod žgočim soncem ob praznem bazenu propadajočega motela, ki sameva sredi puščave. Z radia se sliši glas raziskovalca »katastrofizma«, ki napoveduje skorajšnji konec sveta.

Shayma’ je bila stara šest let, ko je izbruhnila druga intifada. Po več kot dvajsetih letih odpre škatlo s starimi videokasetami in začne brskati po spominih. Njen glas v off-u nagovarja mamo, ki pravi, da je njen spomin na srečo slab.

Bejrutski operater žerjava lahko daleč od oči izživi svojo skrito strast in najde svobodo.

To mora biti gozd, si je zamišljeno rekla, kjer stvari nimajo imen.