Pojdite na vsebino

Dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega? scenaristov in režiserjev Jurija Medena in Matevža Jermana, ki je na pobudo Slovenske kinoteke nastal v produkciji Temporame ter koprodukciji Slovenske kinoteke in RTV Slovenija, bo svojo svetovno premiero doživel na Mednarodnem festivalu dokumentarnega in kratkega filma DokuFest v Prizrenu, ki bo potekal od 2. do 10. avgusta 2024.

Film, ki si naslov izposoja pri članku Silvana Furlana, pokojnega direktorja Kinoteke, predstavlja zgodovino slovenskega avantgardnega filma. Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je po dolgem času ponovno viden. Pri nastajanju filma sta z izposojo filmskega arhivskega gradiva pomagala Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in Jugoslovanska kinoteka iz Beograda, sofinancer filma pa je bil Slovenski filmski center.

Matevž Jerman, ki med drugim deluje tudi kot skrbnik Kinotekine zbirke eksperimentalnega filma in kurator programov kratkih filmov, je o ustvarjanju filma povedal: »Proces ustvarjanja tega filma bi lahko na nek način primerjali s svojevrstnim lovom na zaklade. Med raziskovanjem in digitiziranjem smo namreč včasih naleteli na filmske bisere, o katerih smo predtem vedeli zelo malo. Vsakič znova se je tako izkazalo, da pri nas obstaja neka vzporedna, a praktično neznana filmska zgodovina, ki danes s pomočjo novih tehnologij postopoma postaja znova vidna. S svojo živahno prodornostjo po eni strani navdušuje, po drugi pa poraja vprašanja o še neodkritih razsežnostih tovrstne produkcije. Gledalec bo v filmu tako lahko uzrl fragmente triinšestdesetih filmov, ki pričajo o izjemno vznemirljivi neodvisni eksperimentalni sceni iz – če si tudi na tem mestu izposodimo citat pri Silvanu Furlanu –  zlatih časov undergrounda, ko se je svoboda filmskega ustvarjanja pisala z velikimi črkami.«

Jurij Meden, nekdanji programski vodja Slovenske kinoteke in George Eastman muzeja v Rochesterju, danes pa kustos in vodja filmskega programa pri Avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju, dodaja: »V Sloveniji smo z rahlo slabšalno oznako ‘amaterski film’ dolgo časa odpravljali vso filmsko ustvarjalnost, ki se je v času Jugoslavije bohotila zunaj okvirjev uradne, državne filmske produkcije, in posledično te ‘amaterske’ filme prepuščali zobu pozabe. Najin dokumentarni film, tako vsaj upava, pokaže, da je ljubiteljska strast proizvedla nezanemarljiv korpus povsem izvirnih podob in avtohtonih avtorskih pristopov, ki jim danes v resnici mirne vesti lahko rečemo zgodovina slovenskega eksperimentalnega filma.«

V filmu med drugimi nastopajo tudi nekateri bivši in sedanji Kinotečniki, kot direktor fotografije pa je pri njegovem nastanku sodeloval Kinotekin restavrator in kinooperater Gašper Milkovič Biloslav. Producenta filma Jerca in Andraž Jerič iz produkcijske hiše Temporama sta ob uvrstitvi filma na festival dejala: »Vesela sva, da smo uspeli v sodelovanju s Slovensko kinoteko, ki je bila tudi pobudnica projekta, ustvariti film, ki poleg osvetljevanja bogatega in pestrega poglavja slovenske filmske zgodovine hkrati posredno meče luč tudi na našo sedanjost, v kateri so ta dela pogosto prezrta ali pozabljena, skrbi za to (in drugo) filmsko kulturno dediščino pa se posveča vse premalo pozornosti. Upava, da bomo s tem filmom vsaj malo izpostavili to problematiko in da bo bogata zgodovina slovenskega filma kmalu približana svojemu občinstvu.«

Direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler Kos ob tem še poudarja, da je nastajanje dokumentarca med drugim tudi zelo konkretno pospešilo Kinotekina prizadevanja pri ohranitvi, digitiziranju, restavriranju in predstavljanju tega segmenta slovenske kinematografije, ki je bil doselj bolj ali manj znan le sopotnikom in peščici cinefilov: »S tem filmom smo tako uspeli osvetliti enega najustvarjalnejših, estetsko in tehnološko najbolj inventivnih ter avtorsko močnih segmentov v zgodovini slovenske, s tem pa tudi jugoslovanske kinematografije. Prepričana sem, da bo film predstavljal odlično promocijo tej kreativnosti tudi v mednarodnem prostoru.«

 

Aktualno