Jeseni leta 1896, manj kot leto dni po prvi javni projekciji v Parizu, je z vlakom na ozemlje današnje Slovenije pripotoval prvi potujoči kinematograf, ki je svoje »živeče fotografije« med oktobrom in novembrom predstavil takratnim prebivalcem Maribora, Celja in Ljubljane. Z razstavo V objemu kina, ki jo v torek, 10. novembra, odpiramo v razstavnih prostorih na Miklošičevi 28, tako obeležujemo dve pomembni obletnici: 30-letnico Slovenske kinoteke, ki je leta 1996 zaživela kot samostojna kulturna institucija, in 130-letnico prvih kinematografskih predstav na slovenskem ozemlju. Razstavo je zasnovala Špela Čižman, vodja obfilmskih zbirk in razstavnega programa v Slovenski kinoteki. Za oblikovanje in prostorsko interpretacijo vsebine je poskrbela Mojca Turk.
Razstava predstavlja zgodovino kina pri nas – od potujočih kinematografov in prve stalne kinodvorane, ki se je odprla leta 1907 v Ljubljani, do sodobnih kinocentrov in art kinematografov. Izkušnja gledanja filmov v kinu se je skozi zgodovino spreminjala predvsem zaradi tehnoloških prelomnic: prihoda zvočnega filma, ki je konec januarja 1930 prispel tudi na platna slovenskih kinematografov, barvnega filma sredi 30. let 20. stoletja ter digitalne projekcije, ki je na prelomu tisočletja postopoma nadomestila predvajanje filmov s 35-mm filmskih kopij. Kinokulturo so pomembno oblikovale tudi družbenopolitične okoliščine: od druge svetovne vojne, ko so na platnih slovenskih kin prevladovali filmi okupatorjev, do povojnega širjenja mreže kinematografov pod novo jugoslovansko oblastjo. S pojavom televizije in pozneje videokaset je obisk kinematografov začel upadati, v času po osamosvojitvi Slovenije in razpadu distributerske mreže so številne kinodvorane zaprle svoja vrata, digitalizacija pa je kasneje še dodatno preoblikovala kinokrajino.
Razstavo, ki je zasnovana kronološko in na ogled ponuja številne izvirne predmete ter dokumentarno, fotografsko in avdiovizualno gradivo, dopolnjujejo tudi interaktivne vsebine, kot so pričevanja gledalcev različnih generacij, in interaktivni zemljevid, ki omogoča raziskovanje zgodovine ljubljanskih kinodvoran. Na ogled je tudi zakulisje filmske projekcije – operaterska kabina s 35-mm in digitalnim projektorjem ter vso opremo, ki je (bila) potrebna, da film zaživi na platnu – ter poustvarjena kinodvorana, ki obiskovalce vabi, da se v kino sedežih iz različnih časovnih obdobij potopijo v podobe kina, ujete v slovenske celovečerne filme. Sprehod po razstavi bo marsikomu obudil spomine na lastne obiske kina, mlajši obiskovalci pa bodo lahko zgodovino kinematografov raziskovali s pomočjo pedagoške poti in analognih interaktivnih vsebin.
Spremljevalni program
V času razstave bodo v Dvorani Silvana Furlana vsak mesec na sporedu izbrani filmi, ki pripovedujejo zgodbe o predstavljenih muzejskih eksponatih ali pa na različne načine tematizirajo izkušnjo kina. Spremljevalni program, ki bo vključeval otroške delavnice in vodstva po razstavi, bo redno potekal tudi v razstavnih prostorih Slovenske kinoteke. Prvi organizirani vodstvi po razstavi bosta na voljo že v četrtek, 12. novembra, ob 18. uri in v soboto, 21. novembra, ob 16. uri. Nadaljnji termini bodo objavljeni na spletni strani Slovenske kinoteke.
