Včeraj se je poslovila Milena Zupančič, ena najbolj prepoznavnih slovenskih gledaliških, filmskih in televizijskih igralk ter redna obiskovalka Slovenske kinoteke, ki smo se ji julija 2016 poklonili s Poklonom v Divači.
Milena Zupančič je na celovečernem filmu debitirala leta 1968 v filmu Peta zaseda, prvo glavno vlogo pa je ustvarila tri leta kasneje v filmu Mrtva ladja Rajka Ranfla. V zgodovino slovenskega filma se je zapisala zlasti kot igralka v filmih Matjaža Klopčiča, v katerih je oblikovala predvsem tragične ženske like – Meto v filmu Cvetje v jeseni (1973), Karolino v filmu Vdovstvo Karoline Žašler (1976), Ano v filmu Strah (1974), Karlo v filmu Iskanja (1979) … Pomembni vlogi je ustvarila tudi v filmu Igorja Pretnarja Idealist (1976) in v filmu Christophoros (1985) Andreja Mlakarja.
V Kinoteki smo jo zadnjič gostili marca letos, ob izidu filmske monografije Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev, posvečene igralkinemu filmskemu opusu. Posnetek pogovora si lahko ogledate tukaj.
»Milena je zvezda, ki diši po zemlji in nebu. V gibljivih podobah je lahko femme fatale v Benetkah, kjer lovi nebo, in fatalno usodna v Blatnem Dolu, kjer sesa kri. Je lahko angelsko dekle s trepetajočo dušo v Cvetju v jeseni ali izobčena ter poteptana Žašlerca, ki plačuje zato, ker želi le en majhen kanček sreče. Vsak njen lik podpira strast. Je lahko vse: partizanka, tovarišica, mati, sestra, ljubica, karieristka, zapeljivka, upornica, študentka, kmetica in idealistka – vedno in v vsaki vlogi potrjuje, da je bila odločitev za poklic igralke nezmotljiva in edina prava. Igralstvo je njena življenjska vokacija. Še danes niza vloge s trdno prezenco, vero, radovednostjo in celostno osebnostjo. Ni le ikona igralskega sveta, temveč Ženska, ki bo vedno intimno, emocionalno in razumsko stremela k pravičnemu in poštenemu razumevanju človeštva.« – Majda Širca, odlomek iz monografije
Draga Milena, hvala za vse!
