Živimo v času, ko avtoritarne sile poskušajo na vsakem koraku utišati kritično mišljenje, resnico in dialog ter izničiti pravno in socialno državo, solidarnost in sočutje. In čeprav smo od neskončne spirale dehumanizacije morda že povsem otopeli in utrujeni, je upor edino, kar nam ostane. A upor ni nujno zgolj fizično dejanje teles na ulicah; lahko zavzame tudi drugačno obliko – obliko kulturnega, umetniškega, domišljijskega ali intelektualnega odziva na aktualnedružbene razmere.
Deveta edicija festivala Poletje na platnu in med platnicami, ki bo med 11. in 16. avgustom potekala v Letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova, bo v teh zaostrenih časih poskušala odpreti prostor in zagotoviti pogoje za premišljevanje plodnih strategij upora. Festival bo v torek, 11. avgusta, odprl celovečerni animirani film Perzepolis (Vincent Paronnaud in Marjane Satrapi, 2007), nastal po istoimenskem risoromanu francosko-iranske avtorice stripov in režiserke Marjane Satrapi, ki je žal prezgodaj preminila junija letos. V Perzepolisu avtorica pripoveduje o svojem odraščanju v Iranu med kulturno revolucijo in skozi osebno zgodbo ponudi vpogled v širši družbenozgodovinski kontekst dogajanja.
Sredin večer, 12. avgusta, pripravljamo v sodelovanju z Moderno galerijo (MG+MSUM). Umetnica in filmarka Karla Crnčević bo skozi vprašanje o pomenu feminističnega boja odprla razpravo o arhivih in nevidnih povezavah med različnimi zgodovinskimi obdobji in geografskimi prostori. Predavanju bo sledila projekcija političnega in radostno militantnega filma (Revolucija, izpolni svojo obljubo) Rdeča ljubezen (2024) Dore García. Ta v podobah sedanjosti zrcali še kako aktualne uporniške ideje in prakse preteklosti skozi vzpostavljanje dialoga med arhivsko zapuščino Aleksandre Kollontaj, revolucionarke, marksistične feministke in sovjetske diplomatke z začetka 20. Stoletja, ter boji sodobnih feminističnih skupnosti v Ciudadu de Méxicu.
V četrtek, 13. avgusta, se bomo posvetili zgodbam izbrisanih, ki govorijo o množičnem kršenju človekovih pravic. Spomnimo: 26. februarja 1992 je takratna slovenska vlada 25.671 ljudi brez opozorila odstranila iz registra državljanov, kar ni zaznamovalo samo življenj teh ljudi, pač pa tudi zgodovino mlade države. O aktivističnem uporu, ki je problematiko postavil v središče pozornosti in terjal popravo krivic, ter o literarnih upodobitvah teme izbrisanih bomo spregovorili s predsednikom Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfanom Beširevićem ter avtorico Tino Perić in avtorjem Andražem Rožmanom. Pogovoru, ki ga bo vodila sociologinja in pesnica Nika Gradišek, bo sledila projekcija dokumentarnega filma Dolge počitnice (Damjan Kozole, 2012), ki predstavi zgodbe treh oseb, ki jih je izbris zaznamoval za vse življenje.
V petek, 14. avgusta, bo večer posvečen vprašanju delavskih pravic. AvtorIvan Mitrevski in vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić bosta predstavila strip Nevidna življenja. Ta osvetljuje zgodbe delavk in delavcev, ki se zaradi kršenja delavskih pravic, diskriminacije na delovnem mestu ter mnogih drugih delovnopravnih in administrativnih ovir v stiski zatečejo po pomoč k svetovalkam in svetovalcem v društvu Delavska svetovalnica. Predstavitvi bo sledila projekcija filma Jaz, Daniel Blake (2016), enega najboljših poznih del veteranskega režiserja in neutrudnega kronista delavskega razreda Kena Loacha, ki predstavlja še eno tragično zgodbo britanskega proletariata.
V soboto, 15. avgusta, bo čas za V kot vroče maščevanje (James McTeigue, 2005), niti-ne-tako-futuristični politični triler, postavljen v totalitarno Britanijo prihodnosti ter posnet po scenariju in v produkciji ustvarjalk trilogije Matrica, sester Wachowski. Projekcijo bo uvedel pogovor, v katerem se bo raziskovalec Robert Bobnič z Markom Bauerjem in Primožem Krašovcem, ki pri Založbi Sophia urejata knjižno zbirko Izhodi, pogovarjal o tem, kako o družbeni realnosti, njenih sedanjih in prihodnjih krizah ter možnosti družbenih sprememb govori spekulativna fikcija in drugi novejši literarni pristopi.
Festival se bo v nedeljo, 16. avgusta, sklenil s projekcijo nedavno digitalno restavrirane klasike dekolonialistične kinematografije Taborišče Thiaroye (Ousmane Sembène in Thierno Faty Sow, 1988). Film priznanih senegalskih režiserjev temelji na resničnih, a še vedno premalo znanih dogodkih. Francija je 1. decembra 1944 v izogib odgovornosti zakrivila poboj afriških vojakov, ki so v demobilizacijskem taborišču čakali na vrnitev v svoje domovine in izplačilo plač, ki jim jih je dolgovala francoska kolonialna oblast, za katero so se borili v času druge svetovne vojne. Projekcijo bosta uvedla literarna kritičarka Aleksandra Gačić in raziskovalec na Univerzi Tsinghua Grega Ulen, ki bosta razmišljala o antikolonialnih bojih, s poudarkom na literaturi kot enem izmed polj umetniškega odpora.
V času festivala lahko med pogovori in pred projekcijami obiščete tudi priložnostno festivalsko knjigarno, kjer boste našli izbor tematske filmske publicistike in knjig, ki se ne pustijo utišati. Lepo vabljeni k poslušanju, gledanju, branju, razmišljanju, dialogu, razumevanju in zavzemanju stališča. No pasarán!
***
Festival pripravljata Slovenska kinoteka in pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature (zavod Divja misel) v sodelovanju z Moderno galerijo (MG+MSUM). Vstop na vse dogodke Letnega kina Slovenske kinoteke je brezplačen. V primeru dežja program odpade.
