Jon Jost: filmske balade

Jon Jost se je rodil leta 1943 v Chicagu. Oče je delal v vojski, zato se je družina pogosto selila. Odraščal je v Georgii, Kansasu, na Japonskem, v Italiji, Nemčiji in Virginii. Študiral je arhitekturo in oblikovanje, na področju filma pa je samouk. Leta 1963 je začel snemati filme na 16-mm filmski trak. Zasnoval, posnel, režiral in montiral je 46 dolgometražnih filmov (na 16-mm in 35-mm filmskem traku in digitalnih nosilcih), nekaj video instalacij (kot je sedemkanalna Trinity za ZKM Karlsruhe) in okoli 50 kratkih filmov. Leta 1991 je Muzej moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku priredil Jostovo popolno retrospektivo, ki je trajala en mesec, potem pa je potovala v druge filmske muzeje in arhive. Njegovi filmi in digitalna dela so bili prikazani na velikih mednarodnih festivalih, kot so tisti v Benetkah, Rotterdamu, Berlinu, Torontu, Londonu, Edinburgu, Sydneyju, Yamagati, Jeonjuju in Singapurju, pa tudi v okviru retrospektiv v kinotekah in filmskih muzejih po svetu. Jostov opus arhivira in restavrira nizozemski filmski arhiv Eye iz Amsterdama. Predaval je na vrsti univerz in filmskih institucij ter festivalov in je prejemnik številnih štipendij in podpor, vključno z dvema štipendijama DAAD Berlin, štipendijo NEA UK–US Exchange Fellowship, dvema subvencijama NEA Media Production Grant, štipendijo Guggenheim Fellowship, subvencijo NYSCA Production Grant in štipendijo za produkcijo v ZKM Karlsruhe. Je prvi prejemnik nagrade Johna Cassavetesa za življenjsko delo na področju neodvisnega filma (1991) ter dobitnik nagrade Maverick Spirit Award na neodvisnem festivalu v San Joseju (2000) in več drugih filmskih nagrad.

Filmske mutacije: festival nevidnega filma je festival antifestivalskega tveganja, katerega stalni potencial so osebne politike filmskega kuriranja, drugod in doma. Projekt je leta 2007 v Zagrebu začela performativna umetnica in filmologinja Tanja Vrvilo s skupino vplivnih filmskih kuratorjev in teoretikov, avtorjev epistolarnih esejev »Filmske mutacije: Pisma nekih otrok (nekim otrokom) v 60. letih«, ki vključuje Alexandra Horwatha, Nicole Brenez, Raymonda Belloura, Jonathana Rosenbauma, Adriana Martina in Kenta Jonesa. Projekt vztrajno premišljuje mutacije kategorij umetnosti, muzejev, arhivov in kuriranja ter modalitet inherentne časovnosti gledalske izkušnje za sodobna področja politik estetike. Mutacije si prizadevajo biti umetniška, retroavantgardna in kritična spodbuda mlajši skupnosti s predstavljanjem manjšinskih oblik, znanja in ustvarjalnega orodja, ki so sestavni del umetniškega eksperimentiranja in izobraževanja sodobnih umetniških praks. Festival ne določata forma in metoda, pač pa se strukturira  glede na aktualne filmske oblike in filmološke raziskave kot specifična umetniška in miselna situacija, ki lahko nastaja v najrazličnejših oblikah zavezništev in kolektivnih akcij.

Filmske mutacije uživajo kontinuirano podporo svetovne filmološke in umetniške skupnosti, programske izdaje pa so bile posvečene številnim radikalnim avtorjem, kot so Jon Jost, Koji Wakamatsu, Béla Tarr, Sanja Iveković, Claire Denis, Pedro Costa, Albert Serra, Abel Ferrara, Jean-Luc Godard, Víctor Erice, Harun Farocki, Irena Vrkljan, Masao Adachi, James Benning, Pere Portabella, Tariq Teguia, Khavn De La Cruz, Lav Diaz, Seijun Suzuki, Ken Jacobs, Martin Arnold, Marc Hurtado in številni drugi.