Ob dnevu žena na ogled ponujamo peščico filmov, ki so jih podpisale avtorice: peščico, ki odseva zastopanost žensk v zgodovini filma in posledično v našem arhivu; filmov, ki si mesta v zgodovini ne zagotavljajo s spolom avtorstva, temveč z inovativnima razmislekom in filmsko govorico.
S sloganom “kruh in vrtnice” so ženske pred več kakor sto leti zase zahtevale več varnosti in boljšo kakovost življenja – in od takrat se je spremenilo marsikaj, a marsikaj je ostalo enako. Danes je v našo zavest (pa, na primer, v ustavo) zapisana enakopravnost spolov, a marsikomu ta ista zavest narekuje, kje ženski pripada točno določeno mesto – v družbi, družini, vsakdanjiku; v sedanjiku in zgodovini. In ni nenavadno, da je tako: zgodovina nas še danes uči o velikih vojnah in njih zmagovalcih … večinoma moških. A danes tudi razumemo, da zgodovine ne pišejo zmagovalci (katera vojna ni vojna poražencev?), temveč tisti na položaju moči. Ti sodijo, kaj pomeni zmaga in kaj poraz.
V kinotekah zgodovina kristalno odseva: v naših arhivih, ki jih polnijo dela moških, in v naših programih. A živimo spremembe: vse več žensk ustvarja “po svoji podobi”, vse več nas svet predstavlja in tolmači skozi svoj pogled. In, ne nazadnje, številna kulturno-umetniška okolja vodijo ženske: krhka, nestanovitna okolja, kjer eksistenčna vprašanja preglasijo vprašanja moči.
A moč je relativna: lahko diktira in cementira, lahko pa, podkrepljena z neko drugo, prav tako silovito kulturo, ponuja nove poglede in odpira zavest, ruši predsodke in tlakuje pot – četudi še dolgo in vijugavo – k enakopravnosti.
Varja Močnik, programski oddelek Kinoteke
