Pojdite na vsebino

Neven Korda: Neznana dežela

31. januarja 2024 – 30. aprila 2024

Neven Korda (1956) je univerzitetni diplomirani sociolog, režiser, videast in večmedijski umetnik z raznoliko umetniško prakso na področju performativnih in projiciranih umetnosti. Ukvarja se z vprašanjem videa kot umetniškega izraza in videa kot medija. Video je začel uporabljati na začetku 80. let prejšnjega stoletja, ko je trg preplavila cenovno ugodna videooprema, ki je postala dostopna tudi zunaj institucij, kot je televizija. Bil je soustanovitelj in vodja gledališke skupine FV 112/15 ter soustanovitelj in vodja FV Videa, neodvisne videoprodukcije, ki je realizirala več umetniških, glasbenih in dokumentarnih videoprojektov. Med letoma 1982 in 1988 je bil predsednik Glasbene sekcije ŠKD Forum, vodja njenih klubov in koncertnih programov. V obdobju 1983–1989 je bil član skupine Borghesia, v kateri je bil odgovoren za režijo performansov in videospotov ter za vizualije v performansih in na koncertih. V 90. letih je v različnih videostudiih in na več televizijskih postajah delal kot videomontažer, vodja postprodukcije, avtor TV-podob, režiser in realizator propagandnih filmov, reklam in TV-oddaj. V tem obdobju je kot režiser v avtorskem paru z Zemiro Alajbegović ustvarjal kratke filme, TV-oddaje in dokumentarce. Na prelomu tisočletja se je obrnil k raziskovanju, prakticiranju, beleženju čiste videoumetnosti. Nadaljeval je tam, kjer je v drugi polovici 80. let nehal. Vrnil se je k avtorskemu izdelovanju gledaliških performansov in k avtorskim avdiovizualnim formam. Manifest tega koraka je bila konceptualna serija Novi novi film – celostne upodobitve avtorjeve podobe. Ob tem je še naprej ustvarjal videospote. Od sredine prvega desetletja tega tisočletja je polje svojega čistega videa razširil z vizualizacijami za klubske večere in predvsem za koncertne nastope (VJ Barbato Kanak) ter z ustvarjanjem videoobjektov, intermedijskih instalacij in performerskih predavanj. Stalno je uporabljal svoje stare elemente videa in lasten umetniški arhiv v novih kontekstih, da bi poudaril pomen trka spomina in sočasnega doživljanja videa kot živega dogodka. Zasnoval in vodil je skupinsko manifestacijo Paralelni svetovi, ki je med letoma 2006 in 2012 delovala na presečišču klubske in galerijske vizualne elektronike. Video kot medij je obravnaval prek dela na videoarhivu svoje videoprakse – v formi CD-roma, prostorskih instalacij, spletnega mesta in večmedijskih predavanj –, pa tudi kot mentor in izvajalec delavnic uporabnega videa in videoarhiviranja.

Program, ki avtorjev opus prvič celovito postavlja na ogled, sta pripravila zavod SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka, spremljali pa ga bodo pogovori z avtorjem in predavanja.

prizor iz filma Staro in novo

Filmi cikla

12
marec torek

Povezane vsebine