Do zadnje besede 2025

Pridruži se nam na Ekranovem filmsko-kritiškem krožku, kjer se bomo preko strokovnih predavanj, podrobne analize izbranih filmov in skupnih debat v radovedni družbi pobliže seznanili z raznolikimi vidiki filmske umetnosti, kritike in teorije ter se filmske podobe (na)učili loviti v besede. Na četrti ediciji krožka se bomo podrobneje posvetili filmski scenografiji (Barbara Kapelj), eksperimentalemu filmu (Matevž Jerman) in ekološki grozljivki (Maša Peče), pobliže pa se bomo spoznali tudi s konceptom kronotopa, ki ga je vpeljal kulturni kritik in literarni teoretik Mihail Bahtin (dr. Natalija Majsova).

Tematska predavanja, ki jih bodo predstavili sodelavke in sodelavci revije za film in televizijo Ekran ter Slovenske kinoteke, kot tudi predavatelji in predavateljice Akademije umetnosti v Novi Gorici in Fakultete za družbene vede UL, bodo pospremile projekcije izbranih filmov in srečanja, na katerih bodo udeleženci pod strokovnim mentorskim vodstvom debatirali o zagatah in rešitvah praktičnih nalog, ki bodo spremljale teorijo in udeležence vodile do pisanja zaključnega besedila.

Letošnji filmsko-kritiški krožek bo potekal v dveh stopnjah dela in poglobljenosti:

• Prva stopnja vključuje obisk 6 filmskih projekcij in 4 gostujočih predavanj. Udeleženci ne boste imeli nobenih dodatnih zadolžitev.
• Na drugi stopnji se bomo lotili bolj poglobljenega spoznavanja filmske kritike. Poleg 4 gostujočih predavanj in 6 filmskih projekcij ta stopnja vključuje tudi 4 praktična srečanja, na katerih se boste ob mentorstvu sodelavk_cev revije Ekran in Slovenske kinoteke urili v podrobnejših filmskih analizah in pisanju filmske kritike. Potrebno bo sprotno delo, vključno s prebiranjem dodatne literature, domačimi nalogami in večjim angažmajem udeležencev. Ob koncu tega programa boste udeleženci napisali filmsko kritiko.

Vabljeni ste prav vsi – edini pogoj je, da imate radi film in vse, kar pride z njim. Krožek obsega 9 srečanj, ki bodo marca, aprila in maja (zaključno srečanje) potekala v prostorih Slovenske kinoteke na Miklošičevi 28.

>>>>>>>>>>>>

Ekranov filmsko-kritiški krožek 2025 prinaša:

torek, 4. marec

18.00
Spoznavno srečanje udeleženk in udeležencev krožka Do zadnje besede.

19.00
Projekcija filma Memento (Christopher Nolan, 2000)
Leonard (Guy Pearce) se vsako jutro zbudi, ne da bi vedel, kje je in zakaj je tam. Po drugi strani se preteklosti dobro spominja. Njegovo stanje je posledica napada – nekdo ga je udaril v glavo, njegovo ženo pa posilil in ubil. Leonardov cilj postane maščevanje ženine smrti, pri tem pa se tudi njegovo telo spreminja v zemljevid sporočil, ki si jih pušča, da bi se izognil pozabi in v zapleteni sestavljanki ugledal obraz storilca. Film, ki s spretno zastavljeno pripovedno strukturo napeto prepleta vprašanja časa, spomina in identitete.

>>>

torek, 11. marec

18.00
Predavanje dr. Natalije Majsove: Film in koncept kronotopa
Ceste, gradovi, vesoljske in čezoceanske ladje, plaže, mladinske sobe in bari v filmu praviloma niso samo lokacije, ampak prostori, ki po svoje gnetejo, upogibajo in opomenjajo čas, v katerem delujejo liki. V predavanju bomo povezave med časom, prostorom in liki spoznavali prek koncepta kronotopa, ki ga je vpeljal kulturni kritik in literarni teoretik Mihail Bahtin. Čeprav je Bahtin o kronotopu in kronotopičnosti pisal v kontekstu literarne teorije, veliko teoretikov meni, da je koncept enako priročen za analizo filma. Potovanje skozi pisano paleto različnih kronotopov bomo obogatili s premisleki o intertekstualnosti in intermedijskosti ter pomenu filma in filmske analize v širšem kontekstu kulturne teorije in kritike.

Dr. Natalija Majsova je izredna profesorica in raziskovalka na Oddelku in katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer trenutno predava kreativno pisanje, teorije kulture in metodologijo kulturološkega raziskovanje. Raziskuje film in druge oblike popularne kulture, predvsem v kontekstu povezav med kolektivnim spominom, spominskim delom in imaginariji prihodnosti. Poleg znanstvenih člankov rada piše tudi filmsko kritiko in eseje; je tudi avtorica knjige Soviet Science Fiction Cinema and the Space Age: Memorable Futures (Lexington Books, 2021) in sourednica zbornikov Faith in a Beam of Light: Magic Lantern and Belief in Western Europe, 1860-1940 (Brepols, 2023) in Alpenecho: Slovenska narodnozabavna glasba v sodobnih kulturnih, političnih in medijskih kontekstih (Založba FDV, 2022).

20.00
Mali rop vlaka (Mala pljačka vlaka, Dejan Šorak, 1984)
Lika, 1918. Konec prve svetovne vojne. Na gorskem prelazu nekje na Velebitu stoji majhna žandarmerija, ravno na robu ozemlja, ki ga nadzorujejo razbojniki pod vodstvom Todorja Groznega (Velimir »Bata« Živojinović). To so prelomni časi; ne ve se, kaj bo jutri in ali bo Avstro-Ogrska, katere oblast predstavljajo žandarji, sploh obstala. Vodja žandarmerijske postaje Cokula (Miodrag Krivokapić) navezuje svojevrstne prijateljske odnose z razbojniki, kar pa ne pomeni, da ne želi dobiti v roke Todorja.

Prvenec Dejana Šoraka velja za prvi postmodernistični film v hrvaški kinematografiji. Poigravanje s populističnimi žanri je stalnica Šorakovega zgodnjega filmskega ustvarjanja; v Malem ropu vlaka se poigrava z vesternom oz. špageti vesternom. Anarhija, cinizem in deziluzija, ki so vladali na balkanskem področju pod avstro-ogrsko vladavino, idealno sovpadajo s Šorakovim smešenjem romantičnih idealov vesterna, pa tudi anahronih klišejev špageti vesterna. Šorak je snemal z impresivno igralsko ekipo, na Velebitu v težkih vremenskih pogojih. Direktor fotografije je bil Karpo Godina. Film je dobil nagrado občinstva na Puljskem filmskem festivalu in postal eden najbolj priljubljenih domačih filmov leta.

>>>

sreda, 19. marec

18.00
Praktično srečanje #1
Na praktičnih srečanjih bodo udeleženci pod strokovnim mentorskim vodstvom debatirali o zagatah in rešitvah praktičnih nalog, ki bodo spremljale teorijo in udeležence vodile do pisanja končnega teksta.

>>>

sreda, 26. marec

19.00
Predavanje Maše Peče: Ekološka grozljivka
Ekološka grozljivka (eco-horror) je eden najbolj dolgoživih, plodovitih in raznolikih podžanrov filmske grozljivke. Filmi o maščevalni naravi in naravnih pošastih, o poskusih norih znanstvenikov, o posledicah onesnaževanja in pustošenja naravnih virov obstajajo od rojstva grozljivke, a so hkrati videti kot odraz naše današnje apokaliptične tesnobe spričo ekološke krize. Prevladujoči trendi ekološke grozljivke lahko služijo kot barometer našega aktualnega odnosa do narave.

Maša Peče deluje kot filmska kuratorka, kritičarka, urednica in prevajalka. Vrsto let je sodelovala pri domačih in tujih filmskih festivalih Kino Otok, Animateka, Mesto žensk, Karlovi Vari in festival fantastičnega filma SLASH na Dunaju. Prispevke o filmu je objavila v revijah Ekran, KINO!, Kinotečnik, Filmonaut in Senses of Cinema. Bila je programska direktorica festivala žanrskega filma Kurja polt (2014–2023) in je kuratorka programa Retrosex: Noč erotičnega filma.

21.00
Projekcija filma Hellstromova kronika (The Hellstrom Chronicle, Walon Green in Ed Spiegel, 1971)
Entomolog dr. Nils Hellstrom je predmet posmeha v znanstvenih krogih. Kot kakšen novodobni Nostradamus pridiga o koncu sveta, ki ga bodo preživele samo žuželke, ta osupljiva, genialna in smrtonosna bitja, ki so bila tu prva in imajo 300 milijonov let prednosti pred nami. Katastrofičen naravni dokumentarec, apokaliptična ekološka grozljivka ali gola potegavščina? Karkoli že, kultna Hellstromova kronika si je z izjemno fotografijo žuželčjega sveta in nelagodno mešanico dejstev, daljnovidnosti in paranoje prislužila oskarja za najboljši dokumentarni film.

>>>

sreda, 2. april

18.00
Praktično srečanje  #2
Na praktičnih srečanjih bodo udeleženci pod strokovnim mentorskim vodstvom debatirali o zagatah in rešitvah praktičnih nalog, ki bodo spremljale teorijo in jih vodile do pisanja končnega teksta.

>>>

sreda, 9. april

18.00
Predavanje Barbare Kapelj: Scenografija v filmih režiserk
Diplomirana arhitektka, režiserka in scenografinja Barbara Kapelj se bo v predavanju lotila scenskih prostorov ženskih režiserk, od Alice Guy, Ide Lupino, Agnès Varda, Line Wertmüller, Liliane Cavani, Margarethe von Trotta, Agnieszke Holland, Jane Campion, Sally Potter, Claire Denis, Mirande July, Sophie Coppola, Céline Sciamma in Alice Rohrwacher do Maje Weiss, Sonje Prosenc in Katarine Rešek – Kukle. Kako pomemben je zanje vizualni svet? S kakšno arhitekturo svetu sporočajo svoje vizije? Sodeljujejo z ženskimi scenografinjami?

Barbara Kapelj je diplomirana arhitektka, režiserka in scenografinja, ki deluje tako v gledališču kot na filmu. Za seboj ima pestro kariero ustvarjanja avtorskih projektov ter scenografije za filme Luna pod vodo (La luna sott’acqua, Alessandro Negrini, 2023), 33/16 (Marco Fabbro, 2022), Sanremo (Miroslav Mandić, 2020) in Igram, sem (Miroslav Mandić, 2018). Za svoje delo je prejela številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado za Spolno vzgojo II (2024), Borštnikovo nagrado za Republika Slovenija (2018) in Severjevo nagrado (1994). Kot gostujoča profesorica poučuje filmsko scenografijo na Akademiji umetnosti v Novi Gorici. Je tudi članica Združenja SKOM.

20.00
Projekcija filma Angel za mojo mizo (An Angel at My Table, Jane Campion, 1990)
Življenjska zgodba najbolj znane novozelandske pisateljice Janet Frame. Njene tesnobe, strahovi in notranja eruptivna moč so obsojeni na klinično obravnavo. Intimen in obenem epski, bridko prizemljen film z odlično režijo in nepozabno igro protagonistk.

>>>

sreda, 16. april

18.00
Praktično srečanje #3
Na praktičnih srečanjih bodo udeleženci pod strokovnim mentorskim vodstvom debatirali o zagatah in rešitvah praktičnih nalog, ki bodo spremljale teorijo in jih vodile do pisanja končnega teksta.

sreda, 23. april

19.00
Predavanje Matevža Jermana: Ali je bilo kaj avantgardnega?
Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je danes po dolgem času ponovno viden. Predavanje bo ponudilo strnjen vpogled v mnoštvo pogojev in avtorskih poetik eksperimentalne ustvarjalnosti na slovenskem v obdobju Socialistične republike Slovenije.

Matevž Jerman je režiser, filmski kurator in filmski kritik ter eden od soustanoviteljev Društva za uveljavljanje kratkega filma Kraken in programski direktor FeKK – Festivala kratkega filma v Ljubljani. Kot kurator ali selektor sekcije kratkih filmov sodeluje s festivali kot so Kino Otok – Isola Cinema, V-F-X in LIFFe. Od leta 2009 sodeluje s programskim oddelkom Slovenske kinoteke, kjer v zadnjih letih deluje kot kurator programov kratkih filmov ter kot raziskovalec posebnih avantgardnih zbirk v hrambi kinotečnega arhiva.

21.00
Projekcija filma Ali je bilo kaj avantgardnega? (Matevž Jerman in Jurij Meden, 2024)
Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno izven takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je danes po dolgem času ponovno viden.

>>

četrtek, 8. maj

Zaključno srečanje
Na zaključnem srečanju se bomo posvetili analizi, zagatam in individualnim vprašanjem ob pisanju zaključnega besedila – filmske kritike.

20.00
Projekcija filma
Za zaključek si bomo ogledali film z rednega programa Slovenske kinoteke.

>>>>

>>>>

Cena za krožek je 30 evrov. Vključuje ogled 6 filmov, 4 predavanja in strokovno mentorstvo na praktičnih srečanjih in pri pisanju filmske kritike. Izpolnjeno prijavnico pošljite na e-naslov: info@ekran.si. Prijave sprejemamo do petka, 28. februarja 2025. Število mest na delavnici je zaradi narave dela omejeno. Če bo prijav več, kot je prostih mest, bomo udeležence izbrali na podlagi odgovorov v prijavnici, zato svetujemo, da jo izpolnite v celoti.