V Slovensko kinoteko v okviru Festivala V-F-X prihajajo tudi članice in člani filmskega in zvočnega kolektiva Bristol Experimental and Expanded Film (BEEF), ki bodo s seboj pripeljali tri raznovrstne programe, med njimi tudi performansa z razširjenim filmom.
Britanski eksperimentalni film prejšnjega stoletja, ki ga je navdihnila ameriška avantgarda, je hitro našel lastno smer. Filmi, predstavljeni v programu BEEF I, predstavljajo le delček teh bogatih praks. Veliko teh del je bilo ustvarjenih v londonski kooperativi filmskih ustvarjalcev London Film-Makers’ Co-op, osredinjena pa so na dejavnost izdelovanja in postopkovne sisteme. Kopirka kooperative, ki jo je konstruiral Malcolm Le Grice, je omogočala kompleksne tehnike izdelovanja kopij in spodbujala strategije strukturalnega filma, kot so ponavljanja in eksperimentiranje z barvo. Vzpostavljeni so bili sistemi, s katerimi naj bi se oblikovalo delo: zlasti zgodnejši filmi so se naslanjali na pokrajino kot obstoječi red, danosti, ki jih je diktirala filmska tehnologija, kot je dolžina kolutov, pa so določale številna dela, vključno z deli Guya Sherwina. Osredotočanje na pokrajino se je kasneje razvilo v prevpraševanje ekoloških tem (Sandra Lahire). Telo je v teh delih prisotno v odnosu do filmskih operacij: kot orodje strukturiranja (William Raban), kot odsotnost (Lis Rhodes), s taktilnostjo (Annabel Nicolson) ter kot sredstvo uprizoritve in geste (Jayne Parker). Pionirske tendence, ki so vzniknile v tem plodovitem obdobju, so zaznamovale velik del gibljivih podob sodobnih umetnikov.
V programu BEEF II predstavljamo filme, ki odražajo tako materialno kakovost kot določeno miselnost. Zaznamujejo jih površinska granulacija, tekstura in zrnatost, ki izvirajo iz ročnih analognih metod, povezanih s filmi majhnih formatov. Ti filmi, ki se spopadajo s pogosto zahtevnimi in težkimi temami ter prikazujejo figure, perspektive in življenjske sloge z obrobja, posneti pa so z majhnim proračunom in uporabo alternativnih praks, odražajo odločnost, vztrajnost in trdnost. Lahko jih prištejemo k brezkompromisni realistični tradiciji, ki zaznamuje velik del britanske kinematografije: vztrajanje pri praksah in temah, ki grejo proti toku in so manj zastopane v mainstreamovskem filmu.
Na zadnji dan festivala sledita še performansa z razširjenim filmom, Poslušanje pri oknih – svetloba in zvok, vržena in prekinjena Melanie Clifford in Zlepi si veke Marsa Saudeja.
