Letošnja bera tekmovalnega programa FeKK SLO po letu zatišja spet prinaša močnejšo igrano sekcijo, pri čemer izstopata dve značilnosti: prvič, z izjemo dveh gre za študentske filme, in drugič, ti študentski filmi so večinoma nastali na mednarodnih akademijah, med katerimi prednjači zagrebška Akademija dramskih umetnosti (ADU). Iz mednarodnih akademij prihaja kar šest avtoric in avtorjev letošnjega programa, kar kaže na širše prepoznavanje talentiranih slovenskih ustvarjalcev, ki študirajo od Beograda (FDU), Prage (FAMU) do Haaga (Kraljeve akademije umetnosti). Po drugi strani lahko vsako leto manj presenečeno ugotavljamo, da se slovenski kratki film redno pojavlja v izborih referenčnih evropskih filmskih festivalov najvišje ravni (Rotterdam, Berlinale, Oberhausen), pa tudi na pomembnih regionalnih festivalih.
Letos je izrazita tudi produkcija eksperimentalnih filmov, ki so tudi edini segment, kjer je prisotna neodvisna produkcija: pravzaprav eden ključnih delov, ki pomaga misliti film in uporabo novih medijev ter ogromnega arhiva, kot je internet, za ustvarjalno in kritično rabo. Če je v šestdesetih osmička osvobodila gibanje kamere in če so korekcija slike, dvojne ekspozicije, poigravanje z video signalom in montažnimi programi osvobodili podobo, zajeto s kamero, potem ustvarjanje filma s pomočjo internetnega arhiva ali uporabe določenih aplikacij film – oz. filmsko ustvarjanje! – osvobaja ravno njegove ključne komponente: kamere oz. same snemalne naprave. Snemalna naprava kot način odbiranja oz. uokvirjanja podobe se preseli v sam montažni program oz. v predhodno zajemanje zaslona. Pri tem kritična točka seveda ostaja vir oz. izvor podobe. Kot je v navadi, nekatere eksperimentalne tehnike prevzemajo tudi profesionalne produkcije, ki jih velikokrat fascinira prav estetika pametnega telefona, torej dinamičnega posnetka, ki se nahaja v središču dogajanja in pri katerem lahko kamera prehaja iz brezosebnosti v prvoosebnost.
FeKK SLO tudi letos spremlja standardna sekcija Drugi val. Prvi del, Consuming Images, se ukvarja s statusom podobe na najrazličnejše možne načine, od ustvarjalcev podobe, kakršen je bil legendarni Vilko Filač, do podobe kot pravnega termina. V drugem sklopu pa smo namenili prostor filmom, ki izražajo eno osrednjih preokupacij prijavljenih filmov: partnerske odnose.
Letos smo pogledali 170 kratkih filmov; v tekmovalni FeKK SLO smo jih uvrstili 17, v Drugi val pa 18.
