S filmskim ciklom Neuklonljive se ob mednarodnem prazniku žensk poklanjamo vsem pokončnim in vztrajnim borkam za enakopravnost ter slavimo sestrsko zavezništvo, feministični boj in ženski pogled. Cikel združuje ženske podobe, napaberkovane po celotnem filmskem spektru, od protagonistk filmskih klasik, ki v okviru ustaljenih žanrskih tropov izigravajo klasično objektifikacijo ženske funkcije v pripovedi, kot npr. Joan Crawford v vesternu Johnny Guitar (Nicholas Ray, 1954), ki v natančno zastavljenem pripovednem loku, sicer osrediščenem v ljubezenskem trikotniku sredi Divjega zahoda, pozornost in agens v enaki meri odmerja moškim in ženskim likom, do humanistično razplastenega portreta mladega dekleta, ki v kultni sodobni klasiki Teroristka (1998) indijskega cineasta Santosha Sivana žrtvuje življenje za idejo. Filmski cikel zaključujemo s poklonom ženskemu pogledu – s feministično ljubezensko zgodbo Portret mladenke v ognju (2019) francoske cineastke Céline Sciamma.
Pojem ženskega pogleda prevprašujemo tudi s programom kratkih animiranih filmov That’s what she said!, ki prinaša nabor izstopajočih del ženskih ustvarjalk ali tistih ustvarjalk, ki se identificirajo kot ženske. Sestavljajo ga filmi zadnjih edicij festivalov Animateka, Animest, Fest Anča, Animafest in Anifilm, ki so del mreže festivalov animiranega filma (AFN). Njihovi programski selektorji prepoznavajo moč žensk in opozarjajo na pomen ženskega glasu v industriji animiranega filma.
V okviru cikla Neuklonljive še posebej izpostavljamo naslova, ki sta obenem tudi del nove redne mesečne rubrike Sezona filmskih klasik, v kateri predstavljamo digitizirano filmsko dediščino iz arhivov evropskih kinotek in filmskih muzejev v koordinaciji Zveze evropskih kinotek (ACE) in s podporo programa Ustvarjalna Evropa. Film Nenehno se spominjam tvojega odhoda (1977) priznane grške avtorice Fride Liappa je novovalovsko navdahnjena črtica, postavljena v politično nemirna 70. leta v Atene. Tu se kot ena osrednjih filmskih referenc pojavi prav neomajna Joana Crawford iz filma Johnny Guitar. Tako morda ni presenetljivo, da je ljubezenska zgodba tudi v tem filmu zgolj pripovedni nosilec izrisa portreta nove generacije bojevitih, delovnih žensk – intelektualk in feministk. Digitalno obnovljeno različico filma je pripravil Grški filmskih arhiv. V tej rubriki predstavljamo tudi nizozemski dokumentarni film Donna: upor žensk (Yvonne Scholten, 1980), ki prikazuje osemdeset let feminističnega boja in ženskega upiranja v Italiji. V filmu, ki se začne z brutalnim fašističnim napadom na rimsko neodvisno radijsko postajo Radio Donna januarja 1979, režiserka raziskuje ozadje italijanskih gibanj za pravice žensk in s pomočjo izjemnih arhivskih posnetkov ter intervjujev razkriva drobce pozabljene intimne in družbene ženske zgodovine. Pri restavriranju filma sta sodelovala Nizozemski inštitut za zvok in sliko ter Filmski muzej Eye.
Aprila bomo v rubriki Sezona filmskih klasik gostili češki Nacionalni filmski arhiv, ki bo predstavil štiri neme klasike, od katerih bosta kar dve predstavljeni z glasbeno spremljavo v živo, in program amaterskih kratkih animiranih filmov, med katerimi najstarejši segajo v 30. leta prejšnjega stoletja.
