Pojdite na vsebino

Klapa za film Na papirnatih avionih (foto Martin Podrzavnik)

Filmske klape živijo dvojno življenje. Eno je življenje blišča v soju filmskih žarometov in objektivov scenskih fotografov. Vsi poznamo aranžirane promocijske posnetke režiserja ali glavne zvezde ali kar celotne ekipe filma, ki pozira s klapo v rokah, saj se je pravkar končalo snemanje in je »padla zadnja klapa«. Od uveljavitve zvočnega filma ni bilo kadra, posnetega brez njenega udarca, zato je klapa postala sinonim za filmsko snemanje. Kot eden najbolj prepoznavnih simbolov filma se je prikradla tudi na številne naslovnice revij in knjig, promocijske majice, logotipe studiev in filmske špice. Brez nje se film ni mogel ne začeti ne končati.

Na sliki je dvoje starinskih vrat. Pred enimi sedi moški in si z roko podpira glavo. Zraven njega je pručka, na kateri je odprta debela knjiga. Ob drugih vratih sloni ženska v delovni halji, z rokami v žepihi, in gleda proti moškemu.
Na snemanju filma Na papirnatih avionih (foto Leon Dolinšek)

A tokrat predstavljamo njeno drugo, bolj skromno, vsakdanje življenje. Čeprav dolga desetletja res ni bilo posnetega kadra brez nje, se je v vsakem pojavila le za nekaj sekund, pa še te so bile v montaži izrezane. Ko sta bila slika s filmskega traku in zvok z magnetnega traku v montaži sinhronizirana, je bila njena naloga namreč opravljena. In klapa je postala spet to, kar je bila na začetku: dva črna kosa lesa z nekaj belimi napisi. V tem nič kaj bleščečem stanju je v resnici preživela tudi večino snemanja.

Pred starinsko omaro sedi Matjaž Klopčič v beli srajci. Na mizi pred njim vidimo klapo za filma Sedmina. V levem zgornjem kotu slike vidimo stativ in reflektor, ki osvetljuje prizor.
Matjaž Klopčič na snemanju filma Sedmina (foto Joco Žnidaršič)

Slovenska kinoteka v svoji zbirki hrani štiri klape iz filmov Matjaža Klopčiča. A čeprav se v zbirki nahaja dobesedno na stotine fotografij s snemanj njegovih celovečernih, kratkih in televizijskih filmov, ni med njimi niti ene, na kateri bi katera koli klapa impozantno pozirala ob režiserju. Na vseh njunih skupnih fotografijah je prav nezvezdniško odrinjena na stran: leži negibno na mizi, sloni ob podboju vrat ali pa se zamegljeno izgublja v rokah fanta v ozadju. Potrpežljivo čaka na svoj trenutek, da za hip zasije in se zapiše v filmsko večnost.

Klapa za film Na papirnatih avionih
Klapa za film Na papirnatih avionih (foto Martin Podrzavnik)

širina: 50,5 cm, višina: 27 cm

Kot je bilo običajno, so na klapi z belo barvo navedeni: delovni naslov filma (Avioni), ime režiserja (M. Klopčič), direktorja fotografije (R. Vaupotič ) ter producenta (Viba film). V desnem zgornjem kotu so zapisani različni možni časi snemanja (dan – noč – večer), ki so se za vsak kader lahko ustrezno označili. Pod napisi se nahajata prazna okvirčka, v katera so s kredo zapisali številko kadra in ponovitve posnetka. Če pogledamo klapo zelo od blizu, lahko pod trenutnimi napisi razločimo s črno barvo prekrit napis: »Grajski biki, režija: Jože Pogačnik, dir. foto: Janez Kališnik.« Kot kaže, je bila ta klapa udeležena pri snemanjih vsaj dveh slovenskih celovečercev.

Preberi več