Tako kot številne kvirovske zgodbe po svetu se tudi ukrajinske pogosto gibajo po tanki črti med slavljenjem ultimativne radosti svobode in nenehno žalostjo. Svobode v odnosu do nadzora normativnih sistemov in žalostjo zaradi številnih izgub na poti do te svobode – zlasti našega prekipevajočega veselja, ki nam ga jemljejo po kapljicah. LGBT+ izkušnje nikoli niso bile opredeljene zgolj z uporom seksualnim in spolnim normam. V Ukrajini so bile med drugim neločljive od konteksta ruskega imperializma – in tako je še danes, ko se borimo v njegovi vojni proti naši svobodi in samoopredelitvi.
Ta program se začne leta 1965, ko je Sarkis Paradžanjan, znan pod svojim porusenim imenom Sergej Paradžanov, zasnoval film z brezprimernim filmskim jezikom, ki se je spopadel s sovjetskim militarizmom in razmišljal o uničujočih posledicah 2. svetovne vojne. Režiser je bil kasneje obtožen tudi »homoseksualnosti« in zaprt. Igrivo interpretacijo spolne indoktrinacije v postsovjetski Ukrajini Oksane Kazmina je mednarodna žirija na Mednarodnem filmskem festivalu v Odesi leta 2019 razglasila za najboljši ukrajinski kratki film, medtem ko ga je žirija lokalnih filmskih kritikov ocenila z absolutno najnižjo možno oceno, kar je pomenljiv simptom ukrajinske kulturne industrije. Anton Šebetko ljubeče zbira arhivske posnetke in ustne zgodovine o živahnem gejevskem letovišču na Krimu, ki zdaj ugaša zaradi homofobnih politik ruskih okupacijskih sil. Zoja Laktionova se spoprijema z bolečino, ker z varne razdalje gleda, kako ruska vojska uničuje njeno domače mesto Mariupol. Leto kasneje je Saško Protjag posnel film 100% OFF*, v katerem je dokumentiral, kako so prebivalci Mariupola plenili, da bi preživeli obleganje, namesto tega pa vas vabim, da se pridružite Sašku in njegovima prijateljema na obali Azovskega morja pri najbolj kvirovski stvari, ki si jo lahko zamislite: »tratenju« nekaj filmskih kolutov za nič drugega kot zajebancijo.
Protjag je bil tisti, ki je podprl mojo željo, da se odmaknem od filmov, ki se ukvarjajo le s spolnostjo in spolom. »Zaradi konvencionalnega pristopa h ‘kviru’ ta postane konvencionalen,« se je pošalil. Zato skvirimo tudi to. Vzemite to projekcijo kot kolektivno meditacijo o (ukradenem) veselju. Za trenutek se mu pridružimo, dokler še traja.
––––––––––––––––––––
* Film je dostopen na spletu na https://www.mariupolmemorypark.space/en/.
