Letošnji, že osmi festival Lezbična četrt, ki poteka pod okriljem društva Škuc, ponovno odpira domača filmska produkcija. Tudi prvo izdajo festivala leta 2012, ob 25-letnici lezbičnega gibanja v okviru Lezbične sekcije LL pri Škucu, je obeležil slovenski dokumentarec 25 let lezbične sekcije ŠKUC-LL, ki ga je posnela Marina Gržinić. To je bil tudi prvi film, ki obravnava politično zgodovino lezbičnega gibanja v Sloveniji v povezavi z iniciativami v državah bivše Jugoslavije.
Obletnice so priložnost za potrjevanje in revizijo preteklosti, predvsem pa spodbuda za nove projekte in prijeme, torej možne prihodnje aktivistične poti. Tako ob letošnjih kar dveh jubilejih (lezbično gibanje praznuje petintridesetletnico, Škuc pa petdesetletnico delovanja) festival Lezbična četrt odpiramo z izborom kratkih filmov z lezbičnimi tematikami, ki so jih posnele slovenske režiserke, od katerih tri živijo v tujini. Vsi filmi so nastali po letu 2008 in so bili sprva predvsem aktivistična pričevanja, a tudi gverilski odzivi na lezbofobijo, nevidnost lezbijk, nasilje in diskriminatorne prakse v Sloveniji. Tako sta filma Homo-risk (2008) in Prvovrstni. Drugi (2009) kolektiva Vstaja lezbosov predvsem upor proti diskriminatornim praksam v Sloveniji, ki ožijo in omejujejo prostore svobode za lezbično populacijo, in presegata tipične razlagalne prakse o kvirovskem življenju. Spodbuda za snemanje so bili dogodki iz vsakdanje lezbofobne prakse v Sloveniji, ki jih je kolektiv Vstaja lezbosov kritično izpostavil ter jih tako s področja navidezno osebnega prenesel na filmski zaslon, kjer dobijo javni pomen in oznako političnega gibanja za varnost in svobodo LBT žensk ter tudi drugih manjšinskih skupin.
Leta 2022 je v okviru projekta Razkrivanje nevidnosti neheteroseksualnih žensk (v sodelovanju Legebitre, MOL in ŠOU) nastal dokumentarni film Lezbični klub v vsako vas Vesne Vravnik, v katerem mlajše lezbične in kvirovske pričevalke iz Slovenije govorijo o lastnih izkušnjah z diskriminacijo v šoli in okolici. Tu srečamo razne režiserske prijeme, od intervjujev z lezbijkami/aktivistkami do intimnih portretov in vrednotenja lezbičnih prostorov. V novejših filmih pa zasledino tudi odmik od dokumentarnosti, zlasti prevpraševanje lezbične kulture skozi satiro in humor ter kvirovsko poigravanje s fantazijo in lezbičnimi klišeji v filmih Maše Zie Lenárdič in Anje Wutej: Disconnected (2018), Not Your Ordinary Sister (2009) in Pussy Cruising (2021). Simona Jerala pa se s svojim Stanovanjem št. 4 (2012) loti pripovedi o sedemnajstletni lezbijki, ki se ob selitvi v stanovanje, kjer je nekoč živela z babico, spominja preteklosti, ki je posredovana skozi lirične prizore.
Vsa desetletja aktivizma je bilo izjemno pomembno vprašanje fizičnih/družbenih prostorov, ki lezbijkam omogočajo, enostavno rečeno, učlovečenje, ki jim je v večinski družbi pogosto onemogočeno. Poetična epopeja aktivizmu kot boju za lastni prostor in identifikacijo je raziskovalno-aktivistični projekt I Am That Lesbian Your Mother Warned You About režiserk Eve Kokalj in Petre Hrovatin. Naslov filma je napis iz metelkovskega kluba Monokel, prvega lezbičnega prostora v Sloveniji. Zaradi finančnih omejitev kolektivni portret aktivistk na slovenski lezbični sceni žal ni bil docela realiziran, pereče pa ostaja tudi vprašanje pravice do brezkompromisnega prisvajanja lastnih prostorov, mimo komercialnih in tržnih zahtev, ki klubsko dinamiko vedno znova speljejo v neavtentično prilagajanje in pasivizacijo. Ne preseneča, da režiserke zvečine nimajo klasične filmske izobrazbe, nekatere pa so se snemanja lotile na (mednarodnih) filmskih delavnicah, pogosto v sodelovanju z Luksuz produkcijo in zavodom Kitsch.
Rdeča nit letošnjega festivala Lezbična četrt je leztopija, torej lezbična prihodnost, ki jo je v heteroseksistični in patriarhalni družbi treba vedno razumeti kot radikalno nemogočo utopijo. O lezbičnih iniciativah, ki so od konca osemdesetih let pa do danes pretendirale k oblikam alternativnih lezbičnih skupnosti v Sloveniji, bomo spregovorile tudi na okrogli mizi. Na literarnem področju bodo oblike leztopije ubesedili prispevki z nagradnega razpisa o leztopijah in eseji povabljenih avtoric v novi številki biltena Lesbozine. Literatura ostaja pomembno področje boja slovenskega lezbičnega aktivizma, kar bomo poskusile ujeti tudi na praktični delavnici Izmenjevalnice zgodb: kvir edišn. Vprašanja optimizacije iskalnikov, kot je npr. Google, ki v slovenščini še vedno prikazujejo vsebine vprašljive kakovosti o LGBTIQ+ temah, se bomo lotile na delavnici digitalnega aktivizma. Festival bo obeležil še koncert razvpite aktivistične skupine Pussy Riot, ki ga organizira Škuc-Ropot. Neuklonljive ruske pankerice in borke za politično svobodo, ki so neposredno kljubovanje Putinu plačale tudi z zaporno kaznijo, prihajajo v Ljubljano v pravem trenutku.
