To je zgodba o nastanku Ptičje dežele – ene od vrste odlično zasnovanih in mojstrsko izdelanih scenografij za celovečerni animirani film Zgodbe iz čarobnega vrta (2025, Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš in Jean-Claude Rozec), ki pravkar prihaja v kinodvorane po Sloveniji. Tako kot film sam se je tudi Ptičja dežela rojevala postopoma, s številnimi postanki.
Vse se je začelo z zbirko kratkih zgodb za otroke O nepotrebnih stvareh in ljudeh češkega pisatelja Arnošta Goldflama, po katerih se je češka produkcijska hiša Maur film odločila posneti lutkovni animirani film in za njegovo realizacijo iskala mednarodne partnerje. Nastal je slovensko-češko-slovaško-francoski celovečerec, pri katerem je vsaka država posnela četrtino filma.[1]
Slovenski del filma je nastal po kratki zgodbi Včerajšnji časopis, v kateri osamljeni upokojeni vdovec nenadno in nepričakovano vzleti v nebo ter v družbi ptic poleti v njemu nepoznan kraj, ki je v knjigi poimenovan le kot Afrika. Scenaristki Jerneja Kaja Balog in Maja Križnik sta dogajanje tega prizora prestavili iz dejanskega v domišljijski svet ter mu dali ime Ptičja dežela. Tako lahko v scenariju preberemo, da upokojenec Bogdan pristane »v eksotičnem gozdu, obkrožen z ogromnimi debli dreves in nenavadnim podrastjem, ki cveti v živih barvah«, kjer ga pričaka cela vrsta eksotičnih ptic. V drugemu prizoru, ki se dogaja v Ptičji deželi, se Bogdan zbudi sredi noči. V temi vidimo le svetleče stvari: slap, ki »se nežno blešči in odseva«; »čudovite lesketajoče cvetove, ki visijo z bližnjega drevesa«; pa tudi kresnice, »ki plešejo okrog njega«.[2]
Na podlagi opisov prizorišča iz scenarija je Patrizia Oritz Martinez, španska vizualna umetnica in filmska ustvarjalka, likovno zasnovala in narisala Ptičjo deželo v dnevni in nočni izvedbi. Dominantni element v njenih risbah dežele predstavljajo velika drevesa, ki spominjajo na afriške kruhovce. Okoli dreves je posuta vrsta nenavadnega rastja, med katerim izstopajo barvite pravljične cvetlice, ki se ponoči spremenijo v majhne svetleče laterne. Kompozicijo zaključujejo kopasti grički, ki zakrivajo pogled v daljavo.
Slovenska scenografska ekipa je zelo vestno prenesla deželo iz risb na listu papirja v fizični tridimenzionalni prostor. Osrednji del scenografije je postavljen na lesenem ogrodju ter v širino in globino meri približno 180 cm. Del dreves in gričkov pa je nameščen na ločenih stojalih, ki so omogočala, da se je lahko postavitev scenografije od kadra do kadra nekoliko spreminjala. Eden večjih izzivov pri izdelavi scenografij za animirani film je izbira pravih materialov. Debla dreves so na primer izdelana iz umetnih materialov, ki omogočajo precizno oblikovanje. Krošnje pa so narejene iz naravnih snovi – nekatere so iz morskih spužev, druge iz filca –, ki s svojo neponovljivo teksturo dajo scenografiji pridih pristnega gozda. Svetleče cvetlice so bile natisnjene s pomočjo kvalitetnejšega 3D tiska, v katerega so bile nameščene majhne led žarnice. Končni videz prav vseh scenografskih elementov pa so scenografi dosegli z ročnim barvanjem in lakiranjem, pogosto v več nanosih.
Na ta način je ekipa devetih scenografov in scenografinj[3] več kot pol leta izdelovala štiri zunanja in tri notranja prizorišča, potrebna za snemanje slovenskega dela filma. Čeprav gre za dolgotrajno in pogosto tudi repetitivno delo, ki ne zahteva le velike mere spretnosti in iznajdljivosti, temveč tudi potrpljenja, je vsaj dvema scenografoma delo na filmu ostalo v izredno lepem spominu. »Zelo prijetno delo je ustvarjanje malega sveta. Igrati se – ne malega boga, ker to je režiser, režiserka –, ampak pomočnika od malega boga, ki mu pomagaš ustvariti nov svet,« je z zadovoljnim nasmeškom na obrazu proces opisal Simon Hudolin. Mateja Rojc pa je smeje dodala: »Smo kot škratje od Dedka mraza, ki pečejo piškote.«[4]
V Zgodbah iz čarobnega vrta predstavlja Bogdanovo potovanje v Ptičjo deželo eno tistih fantastičnih epizod, ki se izmuznejo racionalni razlagi in upravičijo besedo ‘čarobno’ v naslovu filma. Čeprav je Bogdan po vrnitvi iz te nenavadne dežele na zunaj videti enako, nam kmalu postane jasno, da se je nekaj v njem za vedno spremenilo. Radost, sproščenost, igrivost – in ja, čarobnost – Ptičje dežele so se naselile v njem. Četudi se bo njegov vsakdan morda na videz zdel povsem enak kot poprej, vemo, da bo življenje zanj poslej predstavljalo nekaj povsem drugega. Ko enkrat zaplešeš s ptiči, pač ni več poti nazaj.
*
Celoten postopek nastanka Ptičje dežele je v sklopu razstave Zgodbe iz čarobnega vrta od 30. septembra na ogled v razstavnih prostorih Slovenske kinoteke na Miklošičevi 28 v Ljubljani. Film Zgodbe iz čarobnega vrta si lahko od oktobra 2025 ogledate v kinematografih po vsej Sloveniji.
––––––––––––––––––––
VIRI IN OPOMBE:
[1] Poleg slovenskega producenta ZVVIKS (Kolja Saksida) sta film soproducirala še slovaški Artichoke in francoski Vivement Lundi.
[2] Balog, Jerneja Kaja in Križnik, Maja. (Ne)zaželene reči: Včerajšnji časopis. Neobjavljen scenarij. 7. 12. 2021.
[3] Pri izdelavi scenografij za slovenski del animiranega filma so sodelovali: Mateja Rojc, Simon Hudolin – Salči, Marko Turkuš, Bine Skrt, Jaka Kramberger, Neža Mekota, Anja Gruden, Bor Jarh in Tadej Anclin.
[4] Citat je iz videointervjuja s Simonom Hudolinom in Matejo Rojc, ki je na ogled na razstavi. Datum snemanja: Ljubljana, 6. 6. 2025. Spraševala sva Petra Gajžler in Jurij Bobič.
