Če se ozremo po zbirki kostumov, ki jih hrani Slovenska kinoteka, nam v oči kaj hitro padeta dve povsem beli oblačili rahlo nenavadnih oblik. Obe sta sestavljeni iz dveh delov: tanjšega kombinezona ter zgornjega dela oblačila, ki prekriva zgolj trup in se od zgoraj navzdol oži. Oblačili sta si zelo podobni, razlikujeta se le v dimenzijah: eno je v velikosti odraslega, drugo otroka. A čeprav sta skrojeni po človeških telesih, sta to edini oblačili v zbirki narejeni za lika Nezemljana. Govorimo seveda o kostumih za film Maja in vesoljček (Jane Kavčič, 1988), ki ju je zasnovala kostumografinja Zvonka Makuc.
Po izjemnem uspehu Spielbergovega E.T. Vesoljčka (1982) in drugih znanstvenofantastičnih filmov za družinsko publiko, ki so prišli na platna slovenskih kinodvoran v osemdesetih letih, so se tudi domači filmski ustvarjalci lotili tega žanra. Režijo prve slovenske znanstvene fantastike je prevzel Jane Kavčič, ki je pred tem že posnel dve otroški uspešnici: Srečo na vrvici (1977) in Učna leta izumitelja Polža (1982). A proračun za Majo in vesoljčka je bil nekajkrat (verjetno nekaj desetkrat) nižji od proračunov filmov, po katerih se je zgledoval. Snemanje pa je še dodatno oteževala serija produkcijskih zapletov.[1] Ustvarjalci so zato morali najti preproste tehnične rešitve in predvsem pokazati veliko mero iznajdljivosti.
Da bi vesoljci čim bolj vizualno izstopali iz okolice, so se odločili za monokromatično rešitev. Vse, kar je v filmu vesoljskega – od scenografije in kostumov do las in obrazne maske vesoljcev – je bele barve. Po besedah Zvonke Makuc so s tem so želeli prikazati Nezemljane »zračno, vesoljsko, sanjsko«. Želja po ‘zračnosti’ je bržkone narekovala tudi izgled zgornjega dela oblačila, ki je narejen iz materiala za bunde. Vsi kostumi za vesoljce so zasnovani enovito in čeprav je vesoljcev v filmu precej, so vse kostume na roke sešile tri garderoberke nacionalne televizije, se spominja kostumografinja.[2] A kljub navidezni preprostosti kostumov lahko le po njihovi zaslugi v filmu nemudoma ločimo Nezemljane od Zemljanov. »Ti vesoljci iz Alfa Kentaure so,« kot jih je opisal Zdenko Vrdlovec, »sicer čisto človeška bitja, ki vrhu tega dobro govorijo slovensko, toda v malce napihnjenih belih kostumih so v praznem belem prostoru [vesoljske ladje] /…/ resda videti skoraj breztelesni, ‘angelski’.«[3]
–––––––––––––––––––––––––
VIRI IN OPOMBE:
[1] Štefančič, Marcel jr. in Bojan Kavčič. Jane Kavčič. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1993, str. 93.
[2] Kostume naj bi sicer izdelali v tovarni športnih konfekcij Univerzale v Domžalah, a je sodelovanje padlo v vodo. Vir: Pogovor z Zvonko Makuc, 26. 11. 2024.
[3] Vrdlovec, Zdenko. Zgodovina filma na Slovenskem: 1896-2011. Ljubljana: UMco, 2013, str. 610.
