Pojdite na vsebino

Dokumentarni film je portret uspešnega režiserja ter obenem zelo osamljenega in nesrečnega človeka. Vse, kar je znal in hotel, je bilo delati filme. V enaintridesetletni karieri je posnel dvaintrideset filmov, kljub svoji mladosti pa je prejel prestižno nagrado na festivalu v Benetkah in osvojil grand prix na prvem festivalu v Cannesu. Kljub temu se je bojeval z ideologijami, ki so ga nenehno dušile: najprej z nacizmom, nato s komunizmom. Ko se je že zdelo, da je v oazi miru, v Jugoslaviji, našel svoj mir, se je bil primoran bojevati z zavistjo, tercialnostjo in prikrito ksenofobijo Slovencev.