Ciril Oberstar in Martin Pogačar – Moč »odvidenja«: film, literatura in meje pogleda

Človeško oko je »naprava«, ki zaznava valovanje svetlobe, zajema podatke o gibanju fotonov, te pa vidni živec prenese do možganov. Ti podatke obdelajo med bliskanjem nevronskih povezav, jih prevedejo v sliko, ki pa je nenehno v interakciji z drugimi, že obdelanimi slikami. A pogled je venomer prikrajšan za totalni zajem, kar možgani kompenzirajo s prividom celote, ki temelji na odvidenju »zunanjosti polja«.

Prispevek premišljuje potenciale in omejitve, ki jih vsebuje koncept odvidenja. Za ta namen avtorja analizirata izbor filmskih in literarnih del, ki jih pogledata skozi perspektivo zamejevanja in odkrivanja pogleda. Tako na primer Pogačar ugotavlja, da Markerjevo Mesto slovesa (La Jetée, 1962) iluzijo pogleda razdre do točke, ko vizualna pripoved, sestavljena iz statičnih fotografij, v kombinaciji z besedno pripovedjo skorajda anihilira statičnost in jo spravi v gibanje. Pripoved, ki ji elementarno manjka zveznih vizualnih podatkov, pripovedovalec prigoljufa v (gibljivo) življenje tako, da iluzijo filma sooči z iluzijo pogleda.

Na drugi strani Oberstar odvidenje išče v romanu Mesto in mesto Chine Miévilla, kjer avtor mesti Besźel in Ul Qoma z isto geografsko lego in zgodovino postavi v soobstoj v istem trenutku. Besźel in Ul Qoma sta kot palimpsesta, ki pronicata eden skozi drugega, dve realnosti, ki sta ena za drugo prepovedani, realnosti, ki se preprosto odvidita. Zelo podobno prakso, povezano z videnjem, najdemo v znanstvenofantastičnem romanu O življenju, vesolju in sploh vsem, nadaljevanju slovitega Štoparskega vodnika po galaksiji. Tu njegov avtor piše o pojavu, imenovanem »kajtebrižno polje«. Gre za »območje, ki ga ne opazimo oziroma nam prikrije nekaj, česar ne bi smeli opaziti, in sicer tako, da naši možgani mislijo, da nas to ne zanima«.

V dialogu s filmsko teorijo in teorijo medijev prispevek premišlja možnosti in moč koncepta, tudi v kontekstu digitalnih medijev, ter s tem vprašanje vidikov vpeljevanja novih načinov gledanja in odvidenja.

Martin Pogačar je kulturolog, magistriral je iz centralno- in jugovzhodno-evropskih študijev na School of Slavonic and East-European Studies v Londonu in doktoriral na temo spreminjanja spominskih praks v digitalnih medijih na Univerzi v Novi Gorici. Ukvarja se s spominom v digitalnih medijskih ekologijah, povezavami med tehnologijo in spominom, pa tudi z jugoslovansko popularno kulturo in industrijsko dediščino.

Ciril Oberstar je magister filozofije. Na umetniški gimnaziji v Ljubljani poučuje predmet zgodovina in teorija filma. Je urednik za družboslovje pri reviji Dialogi ter nekdanji glavni in odgovorni urednik revije Ekran. Je občasni sodelavec kolektiva Obzorniška fronta ter pisec poljudnih, strokovnih in znanstvenih tekstov.