Pojdite na vsebino

Češko podeželje okrog nacionalnega parka Šumava, trmasta starca, ki se vse življenje nista premaknila z rodne grude, njuno neprestano pričkanje, melanholija za časi, »ko so ju ženske še obletavale«, govoreče krave in biki. To je radoživ in z absurdnimi trenutki prežet portret bukoličnega vsakdana Ondreja in Frante, ki, kot kaže, nikoli nista odrasla; živita v sozvočju z naravo, trdita, da smrti ni, je le življenje. Sta »kot rit in srajca«, čeprav se tudi razlikujeta; Ondrej potrebuje vsakodnevno rutino, medtem ko Franta išče svobodo. Rad bi letel. Karizmatična in gostobesedna brata odražata pristno življenjsko radost in energijo, ki jo radodarno delita z drugimi.

»Privlačnost njunega sveta izhaja predvsem iz njunega okolja: stare hiše, ki se stara skupaj z njima. Vendar osamitev ni popolna. Njun svet ni očarljiv zaradi dejstva, ali imata tehnologijo ali ne, temveč zaradi presenetljive različnosti dvojčkov v skupnem gospodinjstvu. Eden ohranja svoje sanje – na primer željo, da bi zgradil perpetuum mobile, drugi pa z nogama trdno na tleh daje vtis, da sploh ne sanja. Pritegnila sta me s predanostjo norim, a plemenitim človeškim idejam, v katere nista nikoli nehala verjeti. Ne glede na to, kako nedosegljivi so, nikoli nista opustila vere v ideale.« – Miro Remo

Povezane vsebine