Darwinova nočna mora

Sredi šestdesetih let 20. stoletja so biologi v afriško jezero Viktorija kot del znanstvenega poskusa naselili novo vrsto rib. Nenasitni ropar – nilski ostriž – je iztrebil jate domačih vrst rib in se tako hitro množil, da danes fileje te ribe izvažajo po vsem svetu. Ogromna ruska tovorna letala dnevno pristajajo, da bi pobrala zadnji ulov v zameno za tovor orožja, namenjen proti jugu. Uspešna večnacionalna trgovina z ribami in orožjem je v Tanzaniji, na obalah največjega tropskega jezera na svetu, ustvarila strašno globalno »zavezništvo«, ki so ga sklenili lokalni ribiči, svetovni bančniki, brezdomni otroci, afriški ministri, pooblaščenci EU, tanzanijske prostitutke in ruski piloti. Sauper ne pokaže zgolj bioloških posledic »malega eksperimenta« (jezero počasi, a zanesljivo izumira), temveč sociološko, družbeno in politično stvarnost širše regije, ki se kljub obilici ulova komaj preživlja.

»Darwinova nočna mora in Prihajamo v miru sta zelo konceptualna filma. Ljudje si morda predstavljajo, da gre samo za nekoga, ki potuje s kamero in jo preprosto vklopi, ko se kaj dogaja. Vendar pa je veliko prikazanega premišljeno – v smislu večletnih izkušenj, ki so mi povedale, da bo pokvarjen politik, s katerim se znajdem v radijskem studiu, zanesljivo izrekel kaj odličnega za film. Karkoli pove, je namreč pljuvanje v lastno skledo, saj je pripadnik tega zloveščega, norega in izdajalskega sistema, ki ga poskušam opisati.« (Hubert Sauper)