Kanon

Living je del serije Home, Sweet Home, ki jo je Frans Zwartjes ustvaril med letoma 1969 in 1971. Takrat se je iz Heezeja v Brabantu ravno preselil v Haag in v okviru te serije posnel pet filmov o še vedno praznih sobah v svojem novem domu. Living vsebuje posnetke hodnikov in dnevne sobe. Avtor se po hiši sprehaja z ženo Trix, pri čemer v roki drži kamero s širokokotnim objektivom (5,7 cm), s katero snema sobe, sebe in ženo. Ob montiranju v kameri in brez gledanja skozi iskalo (kar pomeni, da ni videl, kaj snema) je mojstrsko pokazal svoje veščine. Zdi se, da s kamero dominira nad ženo, a ta zaradi gracioznosti, s katero se odziva na voajerski pogled kamere, deluje kot neodvisna, vitalna in močna oseba. Z belo barvo naličen Zwartjes si kar naprej briše usta z robcem in tako nakazuje ranljivost in bolezen. Film je izbral Stofell Debuysere (Courtisane).

Ženska sama stoji ob ograji potniške ladje in gleda v modrino. Za nas se bo spomnila prihoda v New York, sprehoda mladega para skozi kitajsko četrt, hiš na vodi v Šanghaju in navdušenih otrok, ki se zberejo okoli obiskovalca z neznanim slikovnim strojem. Pod podobami se slišijo zvoki oddaljenih dežel, vzporedno pa poteka montaža različnih spominov in ljudi. Ljudi, ki so v določenem trenutku neprostovoljno prispeli na Dunaj ali ga zapustili. »Lisl Ponger ustvari namišljen zemljevid 20. stoletja, v katerega so vpisane zgodbe emigracije kot obrabljeni tiri zahodnjaškega spomina.« – Christa Blümlinger. Film je izbral Gerald Weber (sixpackfilm).

Ambivalentno razgrajevanje fantazij o obljubljeni deželi in vere v umetnost, ki poteka v stereotipni igri nenehnih skrivalnic. Gre za dialektično konfrontacijo svojevrstne heroičnosti režima, ki je deloval s prepovedmi in odmaknjenostjo od ljudi, z napovedjo približevanja zahodnim sistemom liberalnega kapitalizma. Film je izbrala ekipa festivala V-F-X Ljubljana.

Film o stavki v tovarni Dare v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja. Na stotine stopal in nog se prestopa, koraka in postavlja stavkovno stražo, pri čemer je na sliki vseskozi prisoten napis »SOLIDARNOST«. V filmu lahko slišimo tudi govor sindikalne aktivistke o delavski situaciji. Tako kot avtoričini filmi Rat Life and Diet in North America, Pierre Vallieres in Reason Over Passion tudi Solidarnost združuje politično zavedanje, estetski pogled in smisel za humor, značilen za njeno delo. Film je izbrala Tena Trstenjak (Festival eksperimentalnega filma in videa 25 FPS).

Duet dveh mladih žensk v samotnem parku. Gre za prvi film Clare van Gool, potem ko je leta 1985 diplomirala na nizozemski akademiji za film. Film je izbrala Edith van der Heijde (Filmski muzej EYE).

Ustvarjanje te mojstrovine je zahtevalo tako izjemen pogum kot domiselnost. Bogdan Dziworski in Zbigniew Rybczyński sta čakala na letalo za Avstrijo, ko sta prejela sporočilo, da si je Franz Klammer, ikona alpskega smučanja, zlomil nogo. V trenutku sta se odločila, da odpotujeta na lokacijo in začneta snemati brez scenarija. V filmu se je znašel tudi element njunega eksperimentalnega sodelovanja, saj Rybczyński v enem od prizorov snema Klammerja z uporabo različnih kotov kamere. Film je izbral Ivan Ramljak (mednarodni filmski festival v Rotterdam).