Pojdite na vsebino

Režiserka Petra Seliškar obvladuje tako »naravno naravo« kakor »človeško naravo« in z njunim prepletom poudari izrazito telesno občutenje med gledanjem filma. Tudi na glasbeno-zvočni ravni ima dvoje ustrezno subtilno naloženih plasti, s katerima ustvari dodatno »celoto v dvojem«: Suvereno odbere svetove Roberta Fisherja oziroma Willard Grant Conspiracy, PJ Harvey in Erika Satieja, ki so sicer precej vsaksebi, a tukaj delujejo kot »eno glasbeno telo«. Mednje se osupljivo nevsiljivo vmešata zvočna oblikovalca Vladimir Rakić in Vera Galešev, pri čemer se prvi postavi tudi kot skladatelj – in to ne kar tako »navadnega« soundtracka, pač pa prave pravcate suite, ki brez težav in kot samostojno telo lahko zaživi na albumu in, kakor bomo spoznali v Slovenski kinoteki, tudi »v živo«, z izvajalskimi telesi. – Miha Zadnikar

Vladimir Rakić, Vera Galešev, Marina Džukljev in Ilia Belorukov od zgoraj gledajo v objektiv