Kras + Meja

Pretresljiv kratki dokumentarni film, režijski prvenec režiserja »meje« Franca Giraldija, je posvečen njegovemu domačemu okolju. Odrasel je sicer v Trstu, a rodil se je v kraškem zaledju, v Komnu. Giuseppe Pinori – kasnejši direktor fotografije Nannija Morettija, Marca Tullia Giordane, bratov Taviani – skozi nepozabne podobe ovekoveči težko vsakodnevno delo ribičev in kmetov majhne vasi Santa Croce / Sveti Križ. Gre za hitro propadajočo vas, stisnjeno med Titovo Jugoslavijo in pobočja, ki gledajo na Tržaški zaliv. Callisto Cosulich, takrat že uveljavljen tržaški kritik, ki je tudi emigriral v Rim, je prispeval vezno besedilo. Dragocen lirični kratki film, posnet med božičnimi prazniki leta 1959, najavlja poetiko režiserja v zrelih letih in nam pripoveduje o deželi, ki ni radodarna do ljudi in njihovega dela, ki je vpeta med morje in nebo, pa čeprav daleč od predstave, ki jo imamo o njej danes.

Gre za vzporedno zgodbo dveh mladih Dalmatincev: habsburški častnik Emidio Orlich (Raoul Bova) v zimi 1916 dezertira, da bi se skupaj z Italijani boril proti Avstriji; poleti 1941 pa se poročnik italijanske vojske Franco Velich (Marco Leonardi) vrne na svoj rojstni otok, ki je istočasno tudi rojstni kraj Emidia. Tja se vrne kot italijanski častnik, ki okreva po bitkah v Severni Afriki. Otok, ki je spadal pod Jugoslavijo, je zdaj zasedla italijanska vojska in Franco to doživlja z nelagodjem. Med bivanjem na otoku pride v konflikt z Emidijevo mamo in nečakinjo, katere zgodbo mu je v prejšnji vojni pripovedoval Simeone, modri starec, ki na trenutno situacijo gleda odmaknjeno, a z le malo upanja. Film obravnava vprašanje identitete kot nekaj nasilno vsiljenega.