Mali rop vlaka

Lika, 1918. Piše se konec prve svetovne vojne. Na gorskem prelazu nekje na Velebitu stoji majhna žandarmerija, ravno na robu ozemlja, ki ga nadzorujejo razbojniki pod vodstvom Todorja Groznega (Velimir »Bata« Živojinović). To so prelomni časi, ne ve se, kaj bo jutri, ali bo Avstro-Ogrska, oblast katere predstavljajo žandarji, sploh obstala. Vodja žandarmerijske postaje Cokula (Miodrag Krivokapić) navezuje svojevrstne prijateljske odnose z razbojniki, kar pa spet ne pomeni, da ne želi dobiti v roke Todorja.

Prvenec Dejana Šoraka velja za prvi postmodernistični film v hrvaški kinematografiji. Poigravanje s populističnimi žanri je stalnica Šorakovega zgodnjega filmskega ustvarjanja; v Malem ropu vlaka se poigrava z vesternom oz. špageti vesternom. Anarhija, cinizem in deziluzija, ki so vladali na balkanskem področju pod avstro-ogrsko vladavino, idealno sovpadajo s Šorakovim smešenjem romantičnih idealov vesterna, pa tudi anahronih klišejev špageti vesterna. Šorak je snemal z impresivno igralsko ekipo, na Velebitu v težkih vremenskih pogojih. Direktor fotografije je Karpo Godina. Film je dobil nagrado občinstva na Puljskem filmskem festivalu in postal eden najbolj priljubljenih domačih filmov leta.