Mati Ivana Angelska

Jerzy Kawalerowicz (1922–2007) brez dvoma sodi med svetovno najbolj znane poljske filmske ustvarjalce. Plastično izbrušena Mati Ivana Angelska, posneta po kratki zgodbi Jarosława Iwaszkiewicza, je drama o prepovedani ljubezni, ki lahko reši – ali pogubi. 18. stoletje in samostan na oddaljenem poljskem podeželju. K opatinji Joanni, ki jo obsedajo demoni, pride duhovnik Suryn, da bi izvedel eksorcizem, vendar se njegova misija konča, ko se med njim in Joanno spontano porodijo čustva. V želji, da bi Joanno rešil, stori absurdni zločin nad nedolžnimi hlapci, s čimer svojo dušo obsodi na večno pogubljenje. Okužen s potrebo po fizični ljubezni, ki mu jo je razkrila Joanna, postane žrtev napačnih idej, ki izhajajo iz njegove neomajne vere v dogme. Čustva, ki se prebujajo v njem, označi kot obsedenost, sledeč prepričanju, da bo s tem zatrl resnico o človeški duši in telesu.

Dramo lahko razumemo v univerzalnem smislu – kot študijo psihologije človeka, ki preizkuša odpornost na prostovoljno sprejeta omejevanja lastne narave in vsiljene prepovedi. Temu psihološko-filozofskemu motivu se pridružujejo razmisleki o dogmah, ki omejujejo človeka, o različnih vrstah ljubezni, ki – skladno z naravnimi zakoni – vedno zahtevajo izpolnitev, ter o nepoznavanju lastne duše, ki vodi v tragične posledice.

Film je prejel posebno nagrado za režijo na Festivalu v Cannesu leta 1961.