Med telesom in prostorom IV: Črne vode

Človeška telesa v gibanju, ki spominja na plazilce. Sledijo drug drugemu v skupnem ritmu, ki jih medsebojno povezuje in jih hkrati zliva z okoljem.

Dela iz serije Črne vode in druge zgodbe so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenju podob. Ustvarjajo svet, ki ni antropocentričen, ampak integrira človeško telo v okolje, ki se nenehno širi, krči, spreminja. Dela upodabljajo stanja neprestanga porajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja nove povezave z okoljem in sugerira nove možnosti regeneracije.

Dela iz serije Črne vode in druge zgodbe so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenju podob. Ustvarjajo svet, ki ni antropocentričen, ampak integrira človeško telo v okolje, ki se nenehno širi, krči, spreminja. Dela upodabljajo stanja neprestanga porajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja nove povezave z okoljem in sugerira nove možnosti regeneracije.

Dela iz serije Črne vode in druge zgodbe so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenju podob. Ustvarjajo svet, ki ni antropocentričen, ampak integrira človeško telo v okolje, ki se nenehno širi, krči, spreminja. Dela upodabljajo stanja neprestanga porajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja nove povezave z okoljem in sugerira nove možnosti regeneracije.

Dela iz serije Črne vode in druge zgodbe so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenju podob. Ustvarjajo svet, ki ni antropocentričen, ampak integrira človeško telo v okolje, ki se nenehno širi, krči, spreminja. Dela upodabljajo stanja neprestanga porajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja nove povezave z okoljem in sugerira nove možnosti regeneracije.

Preplet podob senc golih teles v obliki stebra.

Video prinaša idejo o kariatidah v današnji čas s silhuetami žensk, ki so prepletene z elementi sodobne arhitekture Los Angelesa.

Opera, ki jo je navdihnila knjiga Fragmenti ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, je sestavljena iz več arij in zborov. Vizualni del, ki ga je ustvarila Nataša Prosenc Stearns, sestavljajo štiri simultane video projekcije na premikajoče se polprosojne zaslone.

Dolgo pozabljeno srečanje oživi z delci resničnih in domišljijskih spominov. Kronika razmerja, ki se zgodi v notranjosti zapuščenega hotela v Los Angelesu.

Almost There je bil ustvarjen za dobrodelno akcijo Safe Place for Youth v Muzeju umetnosti v Santa Monici aprila 2014. Umetniki in mladi iz centra so v paru ustvarjali portrete drug drugega.

Nekatere podobe imajo tako močan asociativen pomen, da jih je skoraj nemogoče videti kot same na sebi. Obrita ženska glava je prav gotovo ena od njih.

Film je nastal po navdihu slovenskega narodnega epa Krst na Savici (1836) Franceta Prešerna. Živa je bila poganska boginja ljubezni in blaginje. Film predstavi preobrazbe boginje skozi njen odnos z naravo, elementi in zgodovinskimi dogodki. Z dovoljenjem Gorenjskega muzeja.

Nesreča zareže v skupino posameznikov. Medtem ko opazujejo dogodek, se njihova resničnost spreminja v nočno moro.

Utrinek s kalifornijske plaže Venice Beach.

Haiku video iz serije Proti soncu.

Dela iz serije Črne vode in druge zgodbe so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenju podob. Ustvarjajo svet, ki ni antropocentričen, ampak integrira človeško telo v okolje, ki se nenehno širi, krči, spreminja. Dela upodabljajo stanja neprestanga porajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja nove povezave z okoljem in sugerira nove možnosti regeneracije.

Instalacija, ki so jo navdihnile zgodbe ženskih likov v Prešernovi poeziji.

Kvartet je zbirka videoposnetkov, ki jih zaradi estetskega občutka pogosto imenujejo – v dobesednem pomenu – gibljive slike.