Moj najljubši sovražnik

Ko govorimo o Wernerju Herzogu, govorimo tudi o Klausu Kinskem, igralcu, ki je nastopil v petih Herzogovih filmih (Aguirre, Nosferatu, Woyzeck, Fitzcarraldo, Zelena kobra). Da je Herzog človek na robu norosti, zgovorno pričajo njegovi številni filmi, in da je bil nor Kinski, pričajo neskončni prepiri na snemanjih, grožnje in impulzivni odhodi s snemalnih prizorišč. O dokumentarcu vse pove že naslov. Herzog naniza številne anekdote, razkrije njuno dolgoletno poznanstvo še pred prvim skupnim filmom, največjo vrednost pa predstavljajo redki dokumentirani prepiri, med katerimi je legendaren tisti s snemanja Fitzcarralda v amazonski džungli. Herzogov namen ni bil predstaviti Kinskega kot pošast, labilno osebnost in skrajnega egocentrika, ki je samega sebe videl kot božanstvo, temveč predvsem osvetliti dragocene trenutke, ko se je vedel kot normalna osebnost. Takšnega Kinskega se Herzog tudi najraje spominja.