Nenavadni svetovi Zlatka Boureka

Scenarij je bil napisan po predlogi ljudske pravljice, v kateri kovačeva žena vsako noč začara vajenca v konja in na njem odjaha na vasovanje čarovnic. Vajenec je onemogel in se maščuje gospodarici. Nekega večera, ko spet skrivaj pride k njemu, jo začara z njeno lastno čarovnijo. Zdaj kovačeva žena potegne kratko, saj je bila v svoji konjski podobi tudi podkovana.

Film temelji na slavnem delu Miroslava Krleže Balade Petrice Kerempuha. Zgodba sledi ključnim dramatičnim točkam Krleževega dela, spremljajo pa jo njegovi kajkavski verzi. Groteskna narava Bourekove risbe v gibanju privzema tragične razsežnosti krleževskega občutenja preteklosti kot grozne vizije krvi, ognja in megle na hrvaškem ozemlju v obdobju vojn proti Turkom. Panorame, gibanje množic, vztrajanje pri dramatičnosti dogajanja, vse to je nov in edinstven podvig v jugoslovanskem risanem filmu.

Tema filma so kratki slavonski distihi, ki se še danes pojejo na področju, večjem od Slavonije. Dve dekleti, ena bogata, druga revna in lepša, imata radi istega fanta. Fant je v rahli dilemi, a se vseeno odloči za revnejše dekle. Čeprav je bogatašinja užaljena, se hitro potolaži z drugim, brkatim ženinom.

Film, ki ga je navdihnila albanska ljudska pesem, s pomočjo bogate risbe pripoveduje zgodbo o krutem kapitanu, ki posiljuje in pleni v srednjem veku.

Trem pticam še do včeraj ni padlo na pamet, da bi se ozrle okoli sebe, toda danes, ko so prvič slišale določene glasove, so se odločile narediti nekaj pomembnega.

Tako kot v starodavni Ezopovi basni mlad pesnik sameva s svojo umetnostjo, dokler mu boginja Venera ne podari družbe tako, da njegovo mačko spremeni v čudovito dekle.

Moški za mizo jé. Prekine ga zvok zvonca pri nekih vratih. V tesnobi se nanj zgrnejo spomini iz otroštva, na vojno, starše v judovskem getu in vse možne oblike nasilja, ki jih je doživel do dneva, ko je sedel za mizo, da bi jedel kosilo …

Avtor se spominja začetka 2. svetovne vojne. Gospa Sarika se seli v judovski dom za upokojence. Kar naj bi bil miren konec življenja, se spremeni v grozo holokavsta, ona pa postane ena številnih žrtev. Film so navdihnile slike Georgea Grosza in Otta Dixa.