Po isti poti se ne vračaj

Zvečer se pred gostilno pretepajo, sezonska delavca Mačor (Davor Antolić) in Abdu (Ljubiša Samardžić) zbežita čez železniške tire in zasopla obstaneta. Mačor se začne spominjati, kako je prišel v Slovenijo: z obljubo dobrega plačila ga je za delo nanovačil predstavnik gradbenega podjetja. V Sloveniji so sezonski delavci živeli v barakah ob gradbiščih in pošiljali domov denar – nekateri več, drugi manj (ali pa sploh nič). Stari dom je daleč (tudi od srca), novo okolje pa ne postane dom. Prvi slovenski film, ki raziskuje težave, s katerimi so se soočali sezonski delavci iz drugih jugoslovanskih republik. Natančno, realistično in brezkompromisno prikaže razmere, v katerih delavci živijo, ter finančne in osebne težave, s katerimi se morajo v tujem in nenaklonjenem okolju spopadati. Ostra kritika mentalitete »domačinov«, ki ne sprejmejo prišleka, čeprav ga v strukturi svoje ekonomije še kako potrebujejo.