Pojdite na vsebino

Foto: Asiana Jurca Avci

V nasprotju z antičnimi predstavami, ki so poezijo videle kot univerzalno silo, posredujočo med božanskim in človeškim svetom, je kapitalizem zavest o poeziji postavil na družbeni rob, ukvarjanje s pesništvom pa v nišno dejavnost, zanimivo le za ozke kroge zainteresiranih posameznikov. Lahko rečemo, da se približujemo točki, v kateri postaja poezija nemogoča. Toda prav kot taka se vrača kot nosilka Nemogočega, kot potencialno revolucionarna sila. Predavanje pesnika in prevajalca Miklavža Komelja.