Rajko Grlić – kratki

Grlićev prvi profesionalni TV-dokumentarec, posnet v Pragi leta 1968, nekaj mesecev pred vdorom sovjetskih čet. Precej velika kolonija študentov praške akademije za film z vseh strani nekdanje Jugoslavije pripoveduje o svojem življenju v Pragi, ljubezni do filma in načrtih za prihodnost.

V enem samem prizoru posneta, stilizirana alegorija stanja človeštva, ki jo je avtor, tedaj svež diplomant praške FAMU, ustvaril s tem, da je v prvi plan postavil njive kot simbol človeške eksistence ter cerkve kot simbol duhovnosti in religioznosti. Medtem ko se izmenjavajo letni časi, kamera spremlja ciklus življenja, v katerem vsak vsakega poje.

Film poskuša ujeti duh Zagreba, odkriti, kaj to mesto dela drugačno od drugih. Prikaže navadne, vsakdanje reči, a vendar novosti v življenju tega mesta.

Eksperimentalni film, posnet v bližini istrskega mesteca Pariži. Skozi avtomobilsko okno vidimo pokrajino, po kateri vozi avto. Prizor se nekajkrat ponovi in v vsaki ponovitvi ga spremlja drug dialog. Dialoge so napisali Dušan Jovanović, Ivan Kušan, Goran Stefanovski in drugi, film pa se sprašuje, koliko zvok, v tem primeru dialog, vpliva na percepcijo slike, v tem primeru iste pokrajine.