Pojdite na vsebino

Egon Vittori (Janko Mandić) je star trinajst let in nima gramofona. Jugoslavija z začetka sedemdesetih je videti kakor dežela obilja. Uvožene dobrote prihajajo čez mejo, med njimi so tudi ameriška glasba, filmi in moda. Vsi imajo gramofone, le Egon ne. Pri uresničevanju načrta, kako ga pridobiti, se prebija med družinskimi člani, hipijevskimi lastniki plošč, sošolci, učitelji in oporečniki. Nazadnje dobi gramofon. In spotoma še odraste.